Oranžni mački

Ne vem kakšna je povezava med mano in oranžnimi mački, ampak, kot da bi mi radi nekaj povedali. Kar naprej jih srečujem. Tri dni nazaj pa je eden celo prišel k nam domov.

Zališali smo presunljivo mijavkanje pred vrtnimi vrati, šli pogledat, pa je prestrašen zbežal – mlad oranžen muc. Čez čas smo ga zaslišali v vrtu. Vzela sem košček mesa in ga šla iskat. Strašno prestrašeno, a še bolj sestradano bitje, se ni pustilo dolgo prositi. Lakota je hitro premagala strah. Nahranili smo ga, dali pit, potem pa je stekel v vrt. Zjutraj nas je v kleti čakalo presenečeje. To ubogo malo bitje je skočilo na okensko polico, se zrinilo skozi priprto okno, in raztrgalo alu vrečke z briketi za psa! Luba duša kako je moral biti sestradan. No, tri dni ga že hranimo, pojedel je vraga in pol, spil kar nekaj skodelic mleka in vode in se precej udomačil. Lep, prijazen muc. Nikjer nisem zasledila, da ga kdo pogreša.
Kot vse kaže pa ga je za enkrat “posvojil” sosedov fant. No, bomo videli kako bo, ko bo čez nekaj dni šel v šolo, poleg tega pa je znano, da so mačke zelo samosvoje in ne dvomim, da si bo sam izbral novega lastnika. Morda pa se javi celo prvotni.