Takšnih ne delajo več
Nocoj sem gledala enega najbolj znanih romantičnih filmov ever. Romanca v Seatlu. ( Sleepless in Seattle )
Tom Hanks igra ovdovelega arhitekta z majhnim sinom, ki za Božič pokliče na lokalni radio in si zaželi, da bi oče našel novo ženo. Mag Ryan, in še polovica Amerike, sliši žalostno zgodbo in se zaljubi v njegov glas, njegovo zgodbo, usodo, a poti življenja so pač vijugaste. Mali sine pripomore pri organizaciji zmenka na vrhu Empire State Buildinga, ravno na Valentinovo – kakopak. Ko že kaže, da jima usoda ne bo naklonjena, naključja naredijo svoje in sledi prečudovit happy end.
In zakaj takšnega filma danes ne morejo več posneti?
Zato, ker mali ne bi imel niti najmanjše šanse priti na letalo brez 100 preverjanj, ker bi Toma, ki je noro tekel preko letališke avle proti izhodu, že zdavnaj zrušili varnostniki ali pa kar stampedo paničnih ljudi, ki bi mu sledili. In če bi varnostnik že res zadnjo minuto spustil Mag na razgledno ploščad ESB, bi ga morala danes krepko podmazati. Ker očka ne bi spustili s ta malim, ki je na vrhu pozabil svoj otroški nahrbtnik, nazaj gor po koncu uradnih ur, pa če bi se mali utopil v solzah, sicer pa bi ESB in še pol NY itak že bili evakuirani in bi se SWAT ekipa ravnokar pripravljala, da z vodnim topom razstreli mulčkov nahrbtnik in pokonča njegovega potencialno nevarnega medvedka.
Ta svet mora umreti. In prav je tako. Teh neumnosti, egoizma, koruptivnosti, ošabnosti in skrajne hudobije mora enostavno biti konec! Čimprej.
Le s katerega sveta sem jaz, da še vedno verjamem v pomlad in v tisto, da "nekoga moraš imeti rad".