• Pisanja

    Zakaj mi ne gremo na morje – 1. mesto na natečaju kratkih zgodb

    So v razpisu zapisali, da je Tokratna tema sproščenega duha: “Gremo mi na morje”, in temu primerna – lahkotna in povsem preprosta je tudi moja kratka zgodba, ki sem jo poslala na letošnji natečaj kratkih zgodb, v organizaciji Kulturnega društva VNL (Spletni čas – spletni časopis) iz Izole. Pa vendar je bila strokovni žiriji tako všeč, da ji je podelila 1. mesto.  Zelo sem vesela, saj kratke zgodbe pišem šele nekaj mesecev, in še posebej vesela sem vašega odziva na moje objave, ki jim sledite na spletni strani Pisanja in na FB. Pred vami je torej NOVA – 17. kratka zgodba Zakaj mi ne gremo na morje. Preprosta, lahkotna, s…

  • Pisanja

    Pokopališče

    Pred vami je NOVA – 16. kratka zgodba. O čem govori? O tem kako čudne poti nekaterim namenja usoda. Vabljeni. ***************************************************************************************************************************************************** Zaprla je vrata avtomobila in preverila, če je vzela torbico in telefon. Prejšnji teden so zopet nekomu vlomili v avto. Predolg šal si je še enkrat ovila okrog vratu, a ji je še vedno segal čez pas. Ko ga je pletla je bila z mislimi nekje drugje in enostavno ni opazila, kako dolg je že. Bil je moder in mehek kot puh. Rada ima pletenine. Ti novi materiali jo zapeljejo tisti trenutek, ko jih poboža z dlanjo. Kot bi božal naročje piščančkov. Na pokopališču je bilo malo ljudi. Pa…

  • Pisanja

    Nova kratka zgodba?

    Kaj pogrešate moje kratke zgodbe? Sem ugotovila, da ko jih enkrat objavim, pa čeprav le na blogu, z njimi ne morem kandidirati na nobenem natečaju. Torej – ko naslednjič spet kakšno objavim, je to zato, ker so me skenslali na natečaju – hahahaha. No, do takrat, ko mi bo vaše mnenje pomenilo več kot mnenje žirij … kar bo zelo kmalu, če že ni.

  • Pisanja

    Zakaj tipi ob sobotah dopoldne čistijo avte?

    Pred vami je NOVA – 15. kratka zgodba. Če je prejšnja nekaterim priklicala solze, pa upam, da bo današnja koga nasmejala. ***************************************************************************************************************************************************** »Pa kako ne veste?« »Ja, ne veeemo, noo. Povej nam že enkrat!« so zategnile vse v en glas, da sta se tipa za sosednjo mizo samo začudeno spogledala. Vsak prvi petkov večer v mesecu so imele rezerviran za babji čvek. Ponavadi so utegnile priti, a nobena se ni hudovala in imela pripomb, če katera kdaj ni utegnila. Pivnica ni bila ravno tipičen prostor za nekaj takega, a druščina štirih prijateljic, ki jih je družila zanimiva preteklost in kopica dogodivščin, se na to pač ni ozirala. Korošica, ki si…

  • Pisanja

    Lila

    Pred vami je NOVA – 14. kratka zgodba. O prijateljstvu med dvema ženskama, ki to morda ni. **************************************************************************************************************************************************** »Boš kavo?« »Kaj?« »Če boš … Eh,« obstala je na sredi stavka in zmajala s sklonjeno glavo. V rokah je držala srebrno kovinsko posodico z napisom coffee in malo žličko, ki jo je uporabljala pri kuhanju turške kave. »Kje pa si z mislimi?« jo je začudeno vprašala prijateljica, ki je prišla na kavo in čvek. »Oprosti,« se je nasmehnila in v džezvo vsula dve krepki žlički, da je omamno zadišalo po kuhinji. Samo ena kava ima tako omamen vonj, zato ji je bila zvesta vse od kar je, v študentskih časih, začela…

  • Pisanja

    Jagodna marmelada

    Pred vami je NOVA – 13. kratka zgodba. O tako in drugače deževnih dnevih, o jagodni marmeladi in o mulčku, ki zna ogreti srce. ****************************************************************************************************************************************************** JAGODNA MARMELADA   »Mami, greva ven.« »Pa saj dežuje.« »Pa kaj potem,« je kujavo odvrnil. »Bova šla, ko bo nehalo padati,« mu je čez nekaj časa odvrnila, se obrnila na drugo stran kavča in si čez glavo potegnila modro flis odejo, ki se ji je začel parati rob. Sedel je na stari pisani preprogi, ki je videla že boljše čase. Zlagal je kocke in ustvaril že pravo malo mesto stolpnic v rdeči, modri in rumeni barvi. Začelo mu jih je zmanjkovati. V vedru je imel…

  • Pisanja

    Zdravo, mami

    Pred vami je NOVA – 12. kratka zgodba. Vabljeni k branju. *********************************************************************************************************************** »Zdravo, mami,« je zaklicala takoj, ko je odprla vrata. Torbico je vrgla na tla, si slekla jakno in jo obesila na stebriček ograje, ki se je vzpenjala ob stopnicah vse do podstrešja, nato pa stekla v kuhinjo. Mama je stala ob odprti omarici in ravno zlagala kozarce, ki jih je jemala s pulta. Malo prej jih je vzela iz pomivalca in jih skušala kar najbolje spolirati z mehko bombažno servieto. ‘Ti novi pomivalni geli so čisto zanič,’ je ugotavljala, ko je poskušala odstraniti belkasto rjave madeže in ostanke hrane, ki so se ulovili v notranjost pecljatih kozarcev. ‘Če…

  • Pisanja

    Sprehod

    Pred vami je NOVA – 11. kratka zgodba. Malce otožna, a tudi takšne piše življenje. ************************************************************************************************************************* Pomlad je čudovito ozelenila mestni park, grede tulipanov pa so še vedno pisano žarele, saj so jih bogato olistane krošnje dreves varovale pred čisto pretoplim pomladanskim soncem. Sprehajala se je ob aleji mogočnih dreves, ki so stali drug za drugim kot postrojeni vojaki, in zrla v reko, ki se je vila nekoliko nižje. V strugi ni bilo veliko vode in tok je bil počasen, skoraj len. Na nasprotnem bregu je skupinica rac delala družbo beli čaplji. Ali pa jo je nemara le motila pri lovu. Pred sabo je potiskala moder voziček z velikimi rjavkastimi…

  • Pisanja

    Vonj zelenih jabolk

    Pred vami je NOVA – 10. kratka zgodba. Tokrat o nežnem prebujanju v dvoje in vonju zelenih jabolk. ******************************************************************************************************************************************************   Sedel je na fotelju, ob oknu, in gledal kako se prvi jutranji žarki poigravajo na njenem golem telesu. Bog, kako rad ga je imel! Poletno sonce je bilo rano. Le ptice so se že veselo pogovarjale z novim jutrom, vsi ostali pa so še spali. Imela je brezhibno polt in kožo mehko kot žamet. Spala je na trebuhu. Dolge temne trepalnice so metale senco na obraz in videl je, da ji veke vsake toliko zatrepetajo. Njeni dolgi kostanjevo-rjavi lasje so bili razsuti skoraj do pasu in sonce jim je dalo…

  • Pisanja

    Petek

    Pred vami je NOVA – DEVETA kratka zgodba. Tokrat o hitenju, avtih in dveh možicljih. **************************************************************************************************************************************************** Hitim proti avtu in si oddahnem, ko vidim, da je še vedno v senci povešave vrbe, ki ga ščiti pred vročino tega poletnega dne. Noro, kakšne stopinje so zadnje dni. Načeloma mi gredo na živce sivo-srebrni avti, čeprav imam sama enakega, saj menim, da so najbolj dolgočasni kar jih je. Odtehta pa dejstvo, da ga lahko operem enkrat na leto, saj se na pločevini ne pozna praktično nobena umazanija. Verjetno se je zdajle prijelo za glavo devetdeset procentov moških, ampak, briga me, jaz nisem sužnja tega pleha – imam ga za vozit, ne za…