• Pisanja

    Zakaj tipi ob sobotah dopoldne čistijo avte?

    Pred vami je NOVA – 15. kratka zgodba. Če je prejšnja nekaterim priklicala solze, pa upam, da bo današnja koga nasmejala. ***************************************************************************************************************************************************** »Pa kako ne veste?« »Ja, ne veeemo, noo. Povej nam že enkrat!« so zategnile vse v en glas, da sta se tipa za sosednjo mizo samo začudeno spogledala. Vsak prvi petkov večer v mesecu so imele rezerviran za babji čvek. Ponavadi so utegnile priti, a nobena se ni hudovala in imela pripomb, če katera kdaj ni utegnila. Pivnica ni bila ravno tipičen prostor za nekaj takega, a druščina štirih prijateljic, ki jih je družila zanimiva preteklost in kopica dogodivščin, se na to pač ni ozirala. Korošica, ki si…

  • Pisanja

    Lila

    Pred vami je NOVA – 14. kratka zgodba. O prijateljstvu med dvema ženskama, ki to morda ni. **************************************************************************************************************************************************** »Boš kavo?« »Kaj?« »Če boš … Eh,« obstala je na sredi stavka in zmajala s sklonjeno glavo. V rokah je držala srebrno kovinsko posodico z napisom coffee in malo žličko, ki jo je uporabljala pri kuhanju turške kave. »Kje pa si z mislimi?« jo je začudeno vprašala prijateljica, ki je prišla na kavo in čvek. »Oprosti,« se je nasmehnila in v džezvo vsula dve krepki žlički, da je omamno zadišalo po kuhinji. Samo ena kava ima tako omamen vonj, zato ji je bila zvesta vse od kar je, v študentskih časih, začela…

  • Pisanja

    Jagodna marmelada

    Pred vami je NOVA – 13. kratka zgodba. O tako in drugače deževnih dnevih, o jagodni marmeladi in o mulčku, ki zna ogreti srce. ****************************************************************************************************************************************************** JAGODNA MARMELADA   »Mami, greva ven.« »Pa saj dežuje.« »Pa kaj potem,« je kujavo odvrnil. »Bova šla, ko bo nehalo padati,« mu je čez nekaj časa odvrnila, se obrnila na drugo stran kavča in si čez glavo potegnila modro flis odejo, ki se ji je začel parati rob. Sedel je na stari pisani preprogi, ki je videla že boljše čase. Zlagal je kocke in ustvaril že pravo malo mesto stolpnic v rdeči, modri in rumeni barvi. Začelo mu jih je zmanjkovati. V vedru je imel…

  • Pisanja

    Zdravo, mami

    Pred vami je NOVA – 12. kratka zgodba. Vabljeni k branju. *********************************************************************************************************************** »Zdravo, mami,« je zaklicala takoj, ko je odprla vrata. Torbico je vrgla na tla, si slekla jakno in jo obesila na stebriček ograje, ki se je vzpenjala ob stopnicah vse do podstrešja, nato pa stekla v kuhinjo. Mama je stala ob odprti omarici in ravno zlagala kozarce, ki jih je jemala s pulta. Malo prej jih je vzela iz pomivalca in jih skušala kar najbolje spolirati z mehko bombažno servieto. ‘Ti novi pomivalni geli so čisto zanič,’ je ugotavljala, ko je poskušala odstraniti belkasto rjave madeže in ostanke hrane, ki so se ulovili v notranjost pecljatih kozarcev. ‘Če…

  • Pisanja

    Sprehod

    Pred vami je NOVA – 11. kratka zgodba. Malce otožna, a tudi takšne piše življenje. ************************************************************************************************************************* Pomlad je čudovito ozelenila mestni park, grede tulipanov pa so še vedno pisano žarele, saj so jih bogato olistane krošnje dreves varovale pred čisto pretoplim pomladanskim soncem. Sprehajala se je ob aleji mogočnih dreves, ki so stali drug za drugim kot postrojeni vojaki, in zrla v reko, ki se je vila nekoliko nižje. V strugi ni bilo veliko vode in tok je bil počasen, skoraj len. Na nasprotnem bregu je skupinica rac delala družbo beli čaplji. Ali pa jo je nemara le motila pri lovu. Pred sabo je potiskala moder voziček z velikimi rjavkastimi…

  • Pisanja

    Vonj zelenih jabolk

    Pred vami je NOVA – 10. kratka zgodba. Tokrat o nežnem prebujanju v dvoje in vonju zelenih jabolk. ******************************************************************************************************************************************************   Sedel je na fotelju, ob oknu, in gledal kako se prvi jutranji žarki poigravajo na njenem golem telesu. Bog, kako rad ga je imel! Poletno sonce je bilo rano. Le ptice so se že veselo pogovarjale z novim jutrom, vsi ostali pa so še spali. Imela je brezhibno polt in kožo mehko kot žamet. Spala je na trebuhu. Dolge temne trepalnice so metale senco na obraz in videl je, da ji veke vsake toliko zatrepetajo. Njeni dolgi kostanjevo-rjavi lasje so bili razsuti skoraj do pasu in sonce jim je dalo…

  • Pisanja

    Petek

    Pred vami je NOVA – DEVETA kratka zgodba. Tokrat o hitenju, avtih in dveh možicljih. **************************************************************************************************************************************************** Hitim proti avtu in si oddahnem, ko vidim, da je še vedno v senci povešave vrbe, ki ga ščiti pred vročino tega poletnega dne. Noro, kakšne stopinje so zadnje dni. Načeloma mi gredo na živce sivo-srebrni avti, čeprav imam sama enakega, saj menim, da so najbolj dolgočasni kar jih je. Odtehta pa dejstvo, da ga lahko operem enkrat na leto, saj se na pločevini ne pozna praktično nobena umazanija. Verjetno se je zdajle prijelo za glavo devetdeset procentov moških, ampak, briga me, jaz nisem sužnja tega pleha – imam ga za vozit, ne za…

  • Pisanja

    Pesem za osamljenega fantka

    Izvedela sem za majhnega osamljenega fantka, ki mu je LiliLulí strašansko všeč. Ni bilo druge, kot da zanj napišem pesmico. Pesem za Denisa Dan je lahko zaspan, zanimiv, kratek, dolg, grozljiv in igriv. V bistvu je lahko točno tak kakršnega si ga narediš – junak! Ekvator, veš, je nula in nič, velika ladja navaden čolnič. Majhna krtina lahko je vulkan, sapica mila pa pravi orkan. Nikdar si ne reci: »Ne gre,« verjemi, da vsega pač nihče ne ve. Saj časa imaš še več kot dovolj, da postaneš pravi knjižnični molj. Iskati moraš lepote narave, spoznati kako najti prijatelje prave. To dvoje pa moraš s srcem iskat’, a vmes ne pozabi…

  • Pisanja

    Kapučino

    Pred vami je NOVA – OSMA kratka zgodba. Tokrat ujeta v petnajstih minutah. Verjetno boste prepoznali mesto, kjer sem jo “napisala” 😉 ******************************************************************************************************************************************* »Kapučino. Veliki.« »Hvala,« in nasmeh, ki mi z muko spreleti obraz, čeprav je natakar zelo prijazen. Rjavo vrečico frcnem, da spravim sladkor v spodnji del, in ji odtrgam zgornji rob. Rjave kristalčke posujem po gosti peni – take pri nas ne znajo narediti – a se pogreznejo le deloma. Nekaj jih z žličko posnamem in si jih vtaknem v usta, čeprav vem, da bo kava zaradi tega bolj grenka. Odtrgan rob vtaknem v prazno vrečico, jo prepognem in zataknem za krožnik, saj ne želim, da bi jo…

  • Pisanja

    Končno bom videla Prago

    Pred vami je NOVA – SEDMA kratka zgodba. Tokrat bom morda odpotovala v Prago. Greste z mano? Osebe in dogodki v zgodbi so izmišljeni, vsaka podobnost oseb, krajev in dogodkov z resničnim življenjem je lahko zgolj naključna. ***************************************************************************************************************************************************** »Končno bom videla Prago!« je navdušeno vzkliknila in segla po čokoladnem piškotu, ki ga je povlekla izpod cimetovih, da se je kupček nevarno nagnil na njeno stran. »Res? V Prago greš?« jo je vprašala, kot da ji ne bi povedala ravno tega. »Ja. Moj gre na službeni izlet, pa grem z njim,« ji je odgovorila. »Pa zakaj ti ne greš nikoli zraven? Fajn se imamo,« je dodala in vmes z roko odstranila…