Letošnje poletje

Najbrž se vsi strinjate, da je letošnje poletje, milo rečeno, čudno. Nalivi še najbolj spominjajo na trope, kjer se v sekundi vlije z neba ogromno vedro vode, čez pol ure pa zopet sije sonce. Že dvajst let hodimo dopustovat na isti otok, ampak letos – no, letos smo skoraj potonali. Ne, nismo s čolnom zadeli ob čer, potonali smo skoraj v baldahinu! Ma, ne morš da verjameš. Domov smo šli tri dni prej in že na poti so nas, tisti, ki so ostali, obvestili, da je zopet prišla huda ura. Doma – malček bolje. Šla sva za urico ali dve na motor in na maline s smetano, pa seveda tudi v staro Ljubljano in, čeprav mi je tam vedno všeč, sem bila letos precej začudena in razočarana, ker, na niti enem oknu, nisem videla rož. Halooo – ste bili kdaj v kakšnem avstrijskem, nemškem…. kraju – okna se šibijo od rož. Pri nas pa golo zidovje. Le kaj je misil župan! Se spomnim, da je včasih v Celju občina častila rože meščanom, da je bil izgled pročelij kar se da dopadljiv. No, ne vem, če je temu še vedno tako. Kljub vsemu je fantastičen občutek, ko se vsedeš, srkaš pivo in, povsem brez nuje po naglici, opazuješ okolico in usode, ki hitijo mimo tebe.

Objavljam torej en mali mix fotoutrinkov – pač primernih času in dogajanju.