{"id":2058,"date":"2015-04-06T13:42:57","date_gmt":"2015-04-06T13:42:57","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/fotografije\/blog1\/grad-planina\/"},"modified":"2015-04-06T13:42:57","modified_gmt":"2015-04-06T13:42:57","slug":"grad-planina","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/blog1\/grad-planina\/","title":{"rendered":"Grad Planina"},"content":{"rendered":"

\tEnkrat davno mi je v mimobe\u017enem spominu ostal grad na vrhu planine. Pojavljal se mi je vsake toliko in nisem vedela kam ta spomin sploh sodi. Nekega lepega dne pa se mi je posvetilo – to je grad Planina. Nahaja se na vrhu hriba, pa vendar je zasidran na \u017eivi skali. Le kako je ogromna, gola, skalnata gmota prišla na zeleni hrib je povsem na mestu vprašanje, še sploh \u010de \u010dlovek pogleda okoliško hribovje. No, roko na srce – od njega je ostalo bore malo, a vsaj tisto maj\u010dkeno je prav fletno obnovljeno. Kopica lesenih poti in stopnic nas popelje po vseh koti\u010dkih in z njega je res lep razgled. \u010ce ste malce vrtoglavi pa nikar ne glejte dol na trg. Vreme je bilo brrrr – pihal je noro mo\u010dan veter, ki je vrtin\u010dil sne\u017einke. Kljub mrazu so cvetice o\u010ditno bile druga\u010dnega mnenja – v gozdi\u010dku poleg je bilo obilo raznoraznega cvetja – pravzaprav ne vem kje sem ga \u017ee videla toliko na kupu. <\/p>\n

\tZanimiv mi je podatek, da se je  trg Planina neko\u010d imenoval Montparies, Montpreis. Grad Planina pa je omenjen \u017ee v letu 1190! Menjal je veliko lastnikov in jasno, da so se vmes znašli tudi grofje Celjski. V cerkvi sv. Vida, ki je v bli\u017eini sta se menda poro\u010dila Friderik II. Celjski in Veronika Deseniška. Pod gradom je simpati\u010dna zelenica s prostorom za posedanje in zraven stoji kip. Gledam ga s sprednje strani – kako pak – in berem: "Ana." Hm, katera Ana? Grem "okrog vogala" in preberem Wambrechtsamer. Halo! Ana Wambrechtsamer! Priznam, da nisem poznala njene povezave s tem krajem. No, kasneje sem izvedela, da se je rodila ravno tu – na Planini pri Sevnici. Govorim seveda o avtorici znamenitega romana Danes grofje Celjski in nikdar ve\u010d. Morda še gre omeniti razbojnika Guzaja o katerem si lahko preberete na tabli ob poti na grad. To je tisti, ki je kradel bogatim in dajal revnim. Ja, tudi pri nas so \u017eiveli taki. Pa so jih ustrelili.<\/p>\n

\tWikipedija pravi takole:<\/span><\/p>\n

\tJu\u017eno od Planine, na \u017dvegli\u010devem posestvu, so v 19. st. našli 150 bronastih rimskih kovancev. Naselje je prvi\u010d omenjeno \u017ee leta 1190 in 1209 kot vinogradniška vas, leta 1345 pa dobi status trga<\/a> (kopija prangerja<\/a> stoji še danes). Leta 1598 je omenjeno obzidje. Najprej je imel trg tri letne sejme, leta 1793 je dobil še tri. V letu 1494 so trg izropali Turki, leta 1646 je kraj zajela kuga na kar spominja kamnit steber na poti v Viso\u010de, po\u017ear ga je uni\u010dil leta 1962. Zaradi mnogih po\u017earom ni ohranjena nobena trška arhitektura.<\/span><\/p>\n

\tV 16., 17. in 18. st. je bila Planina prizoriš\u010de kme\u010dkih uporov. Leta 1573 je kme\u010dka vojska pod vodstvom Ilije Gregori\u010da zavzela Planino. Slovence je vodil klju\u010davni\u010dar Šterc iz Jurkloštra, ki je bil zaradi izdajstva zaprt v grajsko je\u010do. Med uporom leta 1635 so kmetje izropali planinski grad. Zadnji upor je bil leta 1790.<\/span><\/p>\n

\tPomemben kraj se je razvil tudi zaradi desetih \u017eivinskih sejmov na leto. Cesta Planina – Sevnica je bila zgrajena leta 1868. Šolo so dobili leta 1822, ustanovil jo je graš\u010dak Jo\u017eef Protasi, novo pa so zgradili leta 1972.<\/span><\/p>\n

\t\u010ce naredim povzetek: Tako malo selo, pa taka pestra zgodovina!<\/p>\n

\t\"\"\"\"<\/p>\n

<\/p>\n

\t\"\"\"\"\"\"
\t\"\"
\t\"\"<\/p>\n

\t\"\"<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Enkrat davno mi je v mimobe\u017enem spominu ostal grad na vrhu planine. Pojavljal se mi je vsake toliko in nisem vedela kam ta spomin sploh sodi. Nekega lepega dne pa se mi je posvetilo – to je grad Planina. Nahaja se na vrhu hriba, pa vendar je zasidran na \u017eivi skali. Le kako je ogromna, gola, skalnata gmota prišla na zeleni hrib je povsem na mestu vprašanje, še sploh \u010de \u010dlovek pogleda okoliško hribovje. No, roko na srce – od njega je ostalo bore malo, a vsaj tisto maj\u010dkeno je prav fletno obnovljeno. Kopica lesenih poti in stopnic nas popelje po vseh koti\u010dkih in z njega je res lep razgled. \u010ce ste malce vrtoglavi pa nikar ne glejte dol na trg. Vreme je bilo brrrr – pihal je noro mo\u010dan veter, ki je vrtin\u010dil sne\u017einke. Kljub mrazu so cvetice o\u010ditno bile druga\u010dnega mnenja – v gozdi\u010dku poleg je bilo obilo raznoraznega cvetja – pravzaprav ne vem kje sem ga \u017ee videla toliko na kupu.  Zanimiv mi je podatek, da se je  trg Planina neko\u010d imenoval Montparies, Montpreis. Grad Planina pa je omenjen \u017ee v letu 1190! Menjal je veliko lastnikov in jasno, da so se vmes znašli tudi grofje Celjski. V cerkvi sv. Vida, ki je v bli\u017eini sta se menda poro\u010dila Friderik II. Celjski in Veronika Deseniška. Pod gradom je simpati\u010dna zelenica s prostorom za posedanje in zraven stoji kip. Gledam ga s sprednje strani – kako pak – in berem: "Ana." Hm, katera Ana? Grem "okrog vogala" in preberem Wambrechtsamer. Halo! Ana Wambrechtsamer! Priznam, da nisem poznala njene povezave s tem krajem. No, kasneje sem izvedela, da se je rodila ravno tu – na Planini pri Sevnici. Govorim seveda o avtorici znamenitega romana Danes grofje Celjski in nikdar ve\u010d. Morda še gre omeniti razbojnika Guzaja o katerem si lahko preberete na tabli ob poti na grad. To je tisti, ki je kradel bogatim in dajal revnim. Ja, tudi pri nas so \u017eiveli taki. Pa so jih ustrelili. Wikipedija pravi takole: Ju\u017eno od Planine, na \u017dvegli\u010devem posestvu, so v 19. st. našli 150 bronastih rimskih kovancev. Naselje je prvi\u010d omenjeno \u017ee leta 1190 in 1209 kot vinogradniška vas, leta 1345 pa dobi status trga (kopija prangerja stoji še danes). Leta 1598 je omenjeno obzidje. Najprej je imel trg tri letne sejme, leta 1793 je dobil še tri. V letu 1494 so trg izropali Turki, leta 1646 je kraj zajela kuga na kar spominja kamnit steber na poti v Viso\u010de, po\u017ear ga je uni\u010dil leta 1962. Zaradi mnogih po\u017earom ni ohranjena nobena trška arhitektura. V 16., 17. in 18. st. je bila Planina prizoriš\u010de kme\u010dkih uporov. Leta 1573 je kme\u010dka vojska pod vodstvom Ilije Gregori\u010da zavzela Planino. Slovence je vodil klju\u010davni\u010dar Šterc iz Jurkloštra, ki je bil zaradi izdajstva zaprt v grajsko je\u010do. Med uporom leta 1635 so kmetje izropali planinski grad. Zadnji upor je bil leta 1790. Pomemben kraj se je razvil tudi zaradi desetih \u017eivinskih sejmov na leto. Cesta Planina – Sevnica je bila zgrajena leta 1868. Šolo so dobili leta 1822, ustanovil jo je graš\u010dak Jo\u017eef Protasi, novo pa so zgradili leta 1972. \u010ce naredim povzetek: Tako malo selo, pa taka pestra zgodovina!<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2050,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[14],"tags":[],"class_list":["post-2058","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-blog1"],"jetpack_featured_media_url":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-content\/uploads\/2015\/04\/IMG_7696amm.jpg","acf":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2058","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2058"}],"version-history":[{"count":0,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2058\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2050"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2058"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2058"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2058"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}