{"id":2180,"date":"2015-07-14T14:24:21","date_gmt":"2015-07-14T14:24:21","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/fotografije\/blog1\/toskana\/"},"modified":"2015-07-14T14:24:21","modified_gmt":"2015-07-14T14:24:21","slug":"toskana","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/blog1\/toskana\/","title":{"rendered":"Toskana – linije, ploskve in drevesa"},"content":{"rendered":"

\tNekaj mesecev nazaj je padla ideja, da jo SVITovci mahnemo v Toskano. In smo šli. No, \u010disto tako preprosto le ni bilo. Glavnino organizacije je prevzela Nevenka Papi\u010d, "vodi\u010d" z vrhunskimi kompetencami – beri poznavanje \u010disto vsakega ovinka, "parkplaca", hiše, kapele, razvaline, drevesa… – pa je bil Jure Kravanja. Prav fajn hotel, ki je sicer v preteklosti videl \u017ee mnogo bolj mondene \u010dase, o \u010demer pri\u010da jedilni servis in srebrni pribor, pa nadvse simpati\u010den natakar …da o izpogajani ceni ne govorim … so bili le še pika na i. Vro\u010dina je bila prav huda, ampak vse tiste nore linije Toskane in njenih valujo\u010dih polj, mala mesteca in neskon\u010dno mnogo motivov, so odrinili tudi tako zoprno re\u010d kot je vro\u010dina, nekam na stran. Kaj naj re\u010dem – \u017eal mi je, da nisem kupila ve\u010d vina (tistega, ki smo ga pili pri ve\u010derji ;-), ve\u010d testenin, slik … Toskana je namre\u010d presneto dale\u010d in ni, da bi jo \u010dlovek obiskal kar tako malo iz kratko\u010dasja \u010dez vikend. Nam je štiri dni hodilo ravno prav. Zanimivo, da mi je pot nazaj minila mnogo hitreje, kot tja – mogo\u010de zaradi u iber dobrih sendvi\u010dev (Sonjin punkt) in \u010dudovite dru\u017ebe. Avtobus je pokal od smeha.
\tVabljeni v našo dru\u017ebo<\/a>  – konec avgusta se zopet dobimo, v septembru pa jo \u017ee mahnemo na nov foto potep. Tokrat bli\u017eje. Pridite.<\/p>\n

\tNo, pa za\u010dnimo. Najprej moram povedati, da me je najbolj presenetila veli\u010dina. Planjave \u017eitnih polj skozi katere se vijejo ceste, vmes pa osamela drevesa, pa seveda ciprese in na hrib\u010dkih posejane hiše iz kamna. Fotografije moraš nekaj \u010dasa gledati, da se zaveš kako širne so pravzaprav te planjave.<\/p>\n

\t\"\"<\/p>\n

\tLinije in ploskve so bile neverjetne. Pri njih so tiste dni \u017ee \u017eeli in ustvarjali nore vzorce rumenih in rjavih odtenkov. Nebo je \u017earelo in po njem so se preganjale bele ov\u010dke. v\u010dasih se mi je zazdelo, da so meje polj zanalaš\u010d tako atraktivno speljane in tista drevesa zanalaš\u010d zasajena tam, kjer so. Italijani pa\u010d \ud83d\ude09<\/p>\n

\t\"\"\"\"
\t\"\"
\t\"\"
\t\"\"
\t\"\"\"\"\"\"\"\"\"\"
\t\"\"<\/p>\n

\t\u010ce le pomislim na zelene in bele plasti\u010dne bale, ki kazijo našo lepo de\u017eelo … <\/p>\n

\t\"\"\"\"\"\"
\t\"\"<\/p>\n

\tNaslednji\u010d pa pridejo na vrsto hiše. Tiste lepe kamnite. Nekatere zapuš\u010dene \u010dakajo\u010d na novega lastnika, druge zopet renovirane in dih jemajo\u010de. Pa vrata – meni so vhodna vrata u iber zanimiva. In seveda ljudje. SVITovci v jutranji svetlobi, v \u017eitnem polju, na poti proti novemu motivu, strogo skoncentrirani na motiv, objemajo\u010d se, pozirajo\u010d … fino bo.<\/p>\n

\t <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Nekaj mesecev nazaj je padla ideja, da jo SVITovci mahnemo v Toskano. In smo šli. No, \u010disto tako preprosto le ni bilo. Glavnino organizacije je prevzela Nevenka Papi\u010d, "vodi\u010d" z vrhunskimi kompetencami – beri poznavanje \u010disto vsakega ovinka, "parkplaca", hiše, kapele, razvaline, drevesa… – pa je bil Jure Kravanja. Prav fajn hotel, ki je sicer v preteklosti videl \u017ee mnogo bolj mondene \u010dase, o \u010demer pri\u010da jedilni servis in srebrni pribor, pa nadvse simpati\u010den natakar …da o izpogajani ceni ne govorim … so bili le še pika na i. Vro\u010dina je bila prav huda, ampak vse tiste nore linije Toskane in njenih valujo\u010dih polj, mala mesteca in neskon\u010dno mnogo motivov, so odrinili tudi tako zoprno re\u010d kot je vro\u010dina, nekam na stran. Kaj naj re\u010dem – \u017eal mi je, da nisem kupila ve\u010d vina (tistega, ki smo ga pili pri ve\u010derji ;-), ve\u010d testenin, slik … Toskana je namre\u010d presneto dale\u010d in ni, da bi jo \u010dlovek obiskal kar tako malo iz kratko\u010dasja \u010dez vikend. Nam je štiri dni hodilo ravno prav. Zanimivo, da mi je pot nazaj minila mnogo hitreje, kot tja – mogo\u010de zaradi u iber dobrih sendvi\u010dev (Sonjin punkt) in \u010dudovite dru\u017ebe. Avtobus je pokal od smeha. Vabljeni v našo dru\u017ebo  – konec avgusta se zopet dobimo, v septembru pa jo \u017ee mahnemo na nov foto potep. Tokrat bli\u017eje. Pridite. No, pa za\u010dnimo. Najprej moram povedati, da me je najbolj presenetila veli\u010dina. Planjave \u017eitnih polj skozi katere se vijejo ceste, vmes pa osamela drevesa, pa seveda ciprese in na hrib\u010dkih posejane hiše iz kamna. Fotografije moraš nekaj \u010dasa gledati, da se zaveš kako širne so pravzaprav te planjave. Linije in ploskve so bile neverjetne. Pri njih so tiste dni \u017ee \u017eeli in ustvarjali nore vzorce rumenih in rjavih odtenkov. Nebo je \u017earelo in po njem so se preganjale bele ov\u010dke. v\u010dasih se mi je zazdelo, da so meje polj zanalaš\u010d tako atraktivno speljane in tista drevesa zanalaš\u010d zasajena tam, kjer so. Italijani pa\u010d \ud83d\ude09 \u010ce le pomislim na zelene in bele plasti\u010dne bale, ki kazijo našo lepo de\u017eelo …  Naslednji\u010d pa pridejo na vrsto hiše. Tiste lepe kamnite. Nekatere zapuš\u010dene \u010dakajo\u010d na novega lastnika, druge zopet renovirane in dih jemajo\u010de. Pa vrata – meni so vhodna vrata u iber zanimiva. In seveda ljudje. SVITovci v jutranji svetlobi, v \u017eitnem polju, na poti proti novemu motivu, strogo skoncentrirani na motiv, objemajo\u010d se, pozirajo\u010d … fino bo.  <\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2164,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[14],"tags":[],"class_list":["post-2180","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-blog1"],"jetpack_featured_media_url":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-content\/uploads\/2015\/07\/Untitled_Panorama1mm.jpg","acf":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2180","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2180"}],"version-history":[{"count":0,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2180\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2164"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2180"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2180"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2180"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}