\tSRE\u010cNO v Novem letu.<\/p>\n
\tHvala bogu je staro leto \u017ee za nami. Mi ni bilo najbolj pri srcu.<\/p>\n
\tNajprej smo dokon\u010dno zdru\u017eili in spojili carino in davke v nek skupni FURS, ki ni ne carina ne davkarija, ampak predvsem uprava. Za za\u010detek smo izgubili identiteto, v nadaljevanju pa postali neu\u010dinkoviti in davkom v napoto. Kdo si je to izmislil ne vem; ni utemeljeno ne na strokovnih temeljih, ne na potrebah.<\/p>\n
\tZatem je bilo nekaj nenadnih tragi\u010dnih dogodkov izgube sodelavcev in znancev.<\/p>\n
\tV novembru sem se poslovil od svojih dolgoletnih sodelavcev. To mi je bilo te\u017eko pa \u010deprav sem \u017eelel \u010dim prej prekiniti s to novo zdru\u017eeno slu\u017ebo. Prav ni\u010d se mi ni zamerila, ampak v ne\u010dem, v kar ne verjameš, pa\u010d ne moreš \u017eiveti, v svojih modrih letih pa se, tak kot sem, tudi no\u010dem pustiti prevzgajati. Moji sodelavci in organizacija so bili polni energije, vedno natan\u010dno postavljeni plani in strategije, dosledno izvajanje zakonodaje. Šestnajst let sem bil njih vodja in vseskozi smo imeli cilje, od nove zakonodaje, vstopa v EU, uvedba EURa do uvedbe e-carine; vse to je bilo dokon\u010dano in nikoli dolg\u010das. Ni bilo samo lepo, bili pa so rezultati.
\tNo na koncu leta pa so mi šle krepko na \u017eivce še proslave 25 letnice plebiscita in »enotnosti«. To sem poslušal zadnji teden lanskega leta nepretrgoma po vseh medijih; kar tekmovali so, kako smo bili 1990 »enotni« in kako smo danes »neenotni«. Pa je to res? O \u010dem pa smo glasovali leta 1990? Kolikor jaz vem in poznam stanje tedaj, smo imeli starih politikov, politike in nacionalizmov »poln kufr«. Temu smo na plebiscitu rekli »dovolj in ni\u010d ve\u010d tega« in glasovali kot smo – za spremembo.
\tIn kaj so naredili slavljenci v prvih vrstah? Razbili SDK in omogo\u010dili 25 letno krajo. Ali naj to slavim?<\/p>\n
\t\u010ce bi ljudi danes vprašali, kaj si o njih in njihovi politiki mislijo bi odgovorili popolnoma enako – ugotovili bi, da smo še vedno enotni.<\/p>\n
\tIn sporo\u010dilo za 2016<\/p>\n
\tBog se usmili torej vseh tistih medijev in politikov, ki lajnajo enotnost. Ozke pameti. Enotnost je vizija (sanje)»firerjev«. Enotne so bile in bodo samo diktature, demokracije so pluralne in razli\u010dno mnenjske. Demokrati\u010dne dru\u017ebe ne morejo biti idejno enotne. Torej spoštovani prijatelji v tem letu bodimo \u010dimbolj odprti, neenotni, razumevajo\u010di in ustvarjalni ter se dopolnjujmo in poslušajmo. Le na ta na\u010din se bo našla pot za nas in naslednje generacije. Enotnost in razli\u010dnost pa naj \u017eivita še na mnoga leta!
\t <\/p>\n
\tAlojzij Zupan\u010di\u010d<\/p>\n
\tVir: Facebook<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
SRE\u010cNO v Novem letu. Hvala bogu je staro leto \u017ee za nami. Mi ni bilo najbolj pri srcu. Najprej smo dokon\u010dno zdru\u017eili in spojili carino in davke v nek skupni FURS, ki ni ne carina ne davkarija, ampak predvsem uprava. Za za\u010detek smo izgubili identiteto, v nadaljevanju pa postali neu\u010dinkoviti in davkom v napoto. Kdo si je to izmislil ne vem; ni utemeljeno ne na strokovnih temeljih, ne na potrebah. Zatem je bilo nekaj nenadnih tragi\u010dnih dogodkov izgube sodelavcev in znancev. V novembru sem se poslovil od svojih dolgoletnih sodelavcev. To mi je bilo te\u017eko pa \u010deprav sem \u017eelel \u010dim prej prekiniti s to novo zdru\u017eeno slu\u017ebo. Prav ni\u010d se mi ni zamerila, ampak v ne\u010dem, v kar ne verjameš, pa\u010d ne moreš \u017eiveti, v svojih modrih letih pa se, tak kot sem, tudi no\u010dem pustiti prevzgajati. Moji sodelavci in organizacija so bili polni energije, vedno natan\u010dno postavljeni plani in strategije, dosledno izvajanje zakonodaje. Šestnajst let sem bil njih vodja in vseskozi smo imeli cilje, od nove zakonodaje, vstopa v EU, uvedba EURa do uvedbe e-carine; vse to je bilo dokon\u010dano in nikoli dolg\u010das. Ni bilo samo lepo, bili pa so rezultati. No na koncu leta pa so mi šle krepko na \u017eivce še proslave 25 letnice plebiscita in »enotnosti«. To sem poslušal zadnji teden lanskega leta nepretrgoma po vseh medijih; kar tekmovali so, kako smo bili 1990 »enotni« in kako smo danes »neenotni«. Pa je to res? O \u010dem pa smo glasovali leta 1990? Kolikor jaz vem in poznam stanje tedaj, smo imeli starih politikov, politike in nacionalizmov »poln kufr«. Temu smo na plebiscitu rekli »dovolj in ni\u010d ve\u010d tega« in glasovali kot smo – za spremembo. In kaj so naredili slavljenci v prvih vrstah? Razbili SDK in omogo\u010dili 25 letno krajo. Ali naj to slavim? \u010ce bi ljudi danes vprašali, kaj si o njih in njihovi politiki mislijo bi odgovorili popolnoma enako – ugotovili bi, da smo še vedno enotni. In sporo\u010dilo za 2016 Bog se usmili torej vseh tistih medijev in politikov, ki lajnajo enotnost. Ozke pameti. Enotnost je vizija (sanje)»firerjev«. Enotne so bile in bodo samo diktature, demokracije so pluralne in razli\u010dno mnenjske. Demokrati\u010dne dru\u017ebe ne morejo biti idejno enotne. Torej spoštovani prijatelji v tem letu bodimo \u010dimbolj odprti, neenotni, razumevajo\u010di in ustvarjalni ter se dopolnjujmo in poslušajmo. Le na ta na\u010din se bo našla pot za nas in naslednje generacije. Enotnost in razli\u010dnost pa naj \u017eivita še na mnoga leta! Alojzij Zupan\u010di\u010d Vir: Facebook<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-2403","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-stran-na-posojo"],"jetpack_featured_media_url":"","acf":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2403","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2403"}],"version-history":[{"count":0,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2403\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2403"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2403"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2403"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}