Pred vami je NOVA – SEDMA kratka zgodba. Tokrat bom morda odpotovala v Prago. Greste z mano?<\/p>\n
Osebe in dogodki v zgodbi so izmi\u0161ljeni, vsaka podobnost oseb, krajev in dogodkov z resni\u010dnim \u017eivljenjem je lahko zgolj naklju\u010dna.<\/p>\n
*****************************************************************************************************************************************************<\/p>\n
\u00bbKon\u010dno bom videla Prago!\u00ab je navdu\u0161eno vzkliknila in segla po \u010dokoladnem pi\u0161kotu, ki ga je povlekla izpod cimetovih, da se je kup\u010dek nevarno nagnil na njeno stran.<\/p>\n
\u00bbRes? V Prago gre\u0161?\u00ab jo je vpra\u0161ala, kot da ji ne bi povedala ravno tega.<\/p>\n
\u00bbJa. Moj gre na slu\u017ebeni izlet, pa grem z njim,\u00ab ji je odgovorila. \u00bbPa zakaj ti ne gre\u0161 nikoli zraven? Fajn se imamo,\u00ab je dodala in vmes z roko odstranila nekaj drobtinic, ki so ji padle na stegno.<\/p>\n
‘Ona gre zraven?! Mene \u0161e ni nikoli povabil na izlet. Vedno je govoril, da je toliko prijavljenih, da ni prostora za partnerje. Ona hodi zraven?’ \u010cutila je kako ji je rde\u010dica zalila lica in ni vedela kako ji naj odgovori. Iskala je opravi\u010dilo. Opravi\u010dilo zanj.<\/p>\n
\u00bbEh, no\u010dem se me\u0161at. \u010ce gredo pa sami kolegi,\u00ab je kon\u010dno spravila iz ust in spila po\u017eirek vode, kot, da bi ta lahko raz\u0161iril stisnjeno grlo.<\/p>\n
\u00bbKake pa ima\u0161! Pa saj ti v bistvu dela\u0161 v isti firmi! Dober no, druga izpostava, ampak ne verjamem, da bi imel kdo kaj proti,\u00ab ni nehala, drobtinice pa so kar padale na njeno \u010drno krilo. ‘\u010cokolada se bo stopila in ji ga umazala, \u010de jih ne bo pravi \u010das opazila.’<\/p>\n
\u00bbSaj druge tudi gredo. Pa saj jih pozna\u0161, za bo\u017ejo voljo – si pa tud \u010dudna!\u00ab kar ni nehala, kot da sploh ni opazila njene osuplosti in zadrege, ki se ji je zrcalila v o\u010deh.<\/p>\n
Tiso\u010d vpra\u0161anj naenkrat je ustvarilo pravo zmedo v njeni glavi. In srcu. ‘Zakaj me ne vzame s sabo? Niti enkrat v vseh teh letih od kar je \u0161el delat v drugo izpostavo, me ni. Se me sramuje? O\u010ditno. Ampak, zakaj? Saj ne zgledam tako slabo, znam se pogovarjat, se pohecat. Pa saj jih vendar poznam! Z ve\u010dino sem neko\u010d celo skupaj delala.’ Dialog vpra\u0161anj in odgovorov je bil tako buren, da sploh ni videla, da jo Karmen opazuje.<\/p>\n
\u00bbSploh ti ni slabo, a ne, da ni?\u00ab jo je vpra\u0161ala in priprla o\u010di. Odlo\u017eila je obgrizen pi\u0161kot in se naslonila nazaj. Globok izdih, ki je sledil, je dal vedeti, da ji je nenadoma vse jasno.<\/p>\n
\u00bbKaj?\u00ab je stresla z glavo, saj ni razumela vpra\u0161anja. \u00bbKaj mi ni?\u00ab ‘Slabo? Ne, kar dobro mi gre. Imam solidno pla\u010do, on pa svojo vi\u0161a \u0161e s slu\u017ebenimi potovanji.’ \u010ceprav sta imela \u017ee nekajkrat prepir, ko mu je o\u010ditala, da kako drugi zidajo hi\u0161e, hodijo pozimi na smu\u010danje v Francijo in poleti gredo na morje v Gr\u010dijo, imajo vsakih nekaj let nov avto. Njihove \u017eene hodijo redno k frizerju, manikerju, so vedno v dizajnerskih obla\u010dilih. Vedno je rekel, da ne ve kako to zmorejo, da sigurno kaj \u0161muglajo.<\/p>\n
\u00bbRekel je, da ne gre\u0161 zraven, ker ti je na avtobusu vedno slabo in bruha\u0161.\u00ab<\/p>\n
Privzdignila je obrvi, da se ji je nagrban\u010dilo \u010delo in na obrazu se ji je narisalo za\u010dudenje. ‘Ampak meni ni nikoli slabo.’<\/p>\n
\u00bbJa, no. Res ne bi rada bruhala pred kolegi.\u00ab<\/p>\n
\u00bbFigo, pa slabo!\u00ab nagnila se je proti njej in se ji zazrla direktno v o\u010di. \u00bbPoglej me.\u00ab<\/p>\n
Ni ji mogla pogledati v o\u010di zato je hotela v kuhinjo po \u2026 nekaj.<\/p>\n
Karmen jo je prijela za zapestje in jo potegnila nazaj na fotelj: \u00abPoglej me!\u00ab<\/p>\n
Prsa so se ji sunkovito dvigala in spu\u0161\u010dala. Komaj je lovila sapo, a ni hotela, da bi prijateljica to opazila. V mislih ji je nastajala \u010dudna zme\u0161njava kot bi na slikarski paleti zme\u0161ala napa\u010dne barve. \u010ce nisi pozoren iz njih rata ena sivorjava brozga. ‘Zakaj me nikoli ne povabi zraven? Zakaj ne smem zraven?’<\/p>\n
Odgovor je bil jasen. ‘Ker me no\u010de!’ in hip zatem ponovno ‘Ampak, zakaj!?’<\/p>\n
\u00bbPoglej me,\u00ab njen glas je postal tih in so\u010duten, in stisk v zapestju je popustil. Prsti so objeli njeno treso\u010do dlan in \u010dutila je rahel dotik topline, ki je povzro\u010dil, da so njene o\u010di zaplavale v solzah. Zaman je sklanjala glavo, videle so se, ko jim je prava utrla pot po licu navzdol.<\/p>\n
Vzela je ponujeno servieto z modrimi zaj\u010dki, ki so \u010depeli zraven velikono\u010dnih pirhov, in si z njo obrisala brado. Gledala je zme\u010dkan modro-rumen kup\u010dek v svoji dlani in opazila \u010drno packo. ‘Klinc, pa vodoodporna maska! Zakaj se obljublja \u010dude\u017e, ko pa gre za navaden nateg?’<\/p>\n
***—***<\/p>\n
More\u010do ti\u0161ino v sobi je nenadoma prekinilo \u017evenketanje stekla v kuhinji. Karmen je vstala in \u0161la iskat kozarce. Rahlo je po\u010dilo, ko je odvila pokrov\u010dek \u0161e povsem nedotaknjene steklenice viskija in hip za tem so po belem pultu zaplesale oran\u017ene maroge, ki so jih ustvarile v kristal zabru\u0161ene linije. Ni dodala ledu. Led bi razred\u010dil peko\u010do teko\u010dino in jo ubla\u017eil. Ni bil trenutek za nekaj takega.<\/p>\n
Kozarec ji je potisnila pred nos, \u010deprav je vedela, da viskija sploh ne mara. Oster vonj jo je predramil in kljub temu, da ji je bil naravnost zoprn, je kozarec sprejela.<\/p>\n
\u00bbSpij.\u00ab<\/p>\n
\u00bbNe maram viskija,\u00ab se je uprla.<\/p>\n
\u00bbDokler ne spije\u0161 se ne bova pogovarjali!\u00ab ji je zapretila in sedla na star \u0161irok in udoben fotelj v katerem je tako rada sedela, kadar je brala romane.<\/p>\n
Ni bila povsem sigurna, da se \u0161e sploh \u017eeli pogovarjat. Najraje bi od sramu zlezla v posteljo in si z blazino pokrila glavo. To je po\u010dela, ko je bila \u0161e otrok. Jutro je v\u010dasih prineslo nov pogled na problem, ali pa se je izkazalo, da problema sploh ni bilo ve\u010d. V\u010dasih je \u010dez no\u010d kar nekam izginil. Takrat je zjutraj bosa stekla k mami v kuhinjo in jo objela okrog pasu. ‘No, no, mi\u0161ka. Si imela spet grde sanje?’<\/p>\n
Danes pa je vedela, da no\u010d kve\u010djemu skrije problem, ali pa je celo pri\u010da nastanku novega.<\/p>\n
Obrisala je nos v modre zaj\u010dke in izpod kro\u017eni\u010dka s pi\u0161koti potegnila nov serviet. Zeleni zaj\u010dki so jo bolje odnesli \u2013 potopila jih je v solze. In maskaro.<\/p>\n
\u00bbTorej?\u00ab je \u010dez nekaj \u010dasa, mal\u010dek sitno, vpra\u0161ala Karmen, ki se je naveli\u010dala njenega izogibanja soo\u010denju z dejstvom, da je njen no\u010de vzeti s sabo na slu\u017ebene izlete. Dejstvo, da se je pred kolegi izgovarjal na njeno slabost, je pri\u010dalo o tem, da ni hotel povedati, da pa\u010d ho\u010de na izlet sam in je raje iz nje naredil pobruhano revo.<\/p>\n
‘Kaj pa, \u010de sploh ne gre sam?’<\/p>\n
Osupnila je nad drznostjo lastne misli. Nikoli ni dvomila v njega. Imela sta se lepo. Ni preve\u010d pogre\u0161ala fensi dopustov. ‘Jezus, saj sploh ne smu\u010dam. Gr\u010dija pa je itak polna migrantov!’ je govorila, ko sta \u017ee dvajseti\u010d pakirala stvari za kampiranje v Istri. Priznala pa si je, da pogre\u0161a obiske pri kozmeti\u010darki. Mal\u010dek razvajanja, kot so pravile kolegice, si mora privo\u0161\u010diti vsaka \u017eenska. Nenazadnje pa je v letih, ko so gube \u017ee precej zaznamovale njen obraz. On sicer pravi da je lepa, ampak \u017ee dvakrat ji je dal vedeti, da se je zredila. Zadnji\u010d jo je v hecu celo vpra\u0161al, \u010de je nose\u010da.<\/p>\n
‘Kaj pa, \u010de gre s katero drugo? Ne!’ Karmen bi to videla in bi ji sigurno povedala. ‘Ampak, \u010de je tista ta druga njegova kolegica, Karmen sploh ne bi vedela \u2026 Ma, ne, tako neumna pa \u017ee ni. Ima odli\u010den \u010dut za opazovanje in tudi za intrige, \u010de prav vem.’<\/p>\n
Spomnila se je primera iz \u0161tudentskih \u010dasov, ko je so\u0161olki povedala, da jo je osvajal njen fant. Najprej je bila jezna nanjo, potem pa je odkrila, da je tip skakal iz postelje v posteljo, ona pa tega ni vedela, ker je delal v precej oddaljenem kraju in novice niso pri\u0161le do nje. \u0160la sta narazen, oni dve pa sta \u010dez \u010das postali prijateljici.<\/p>\n
***—***<\/p>\n
\u00bbNe vem zakaj se sploh cmerim. Konec koncev gre za en u\u0161iv izlet. Enkrat na leto pa res lahko gre nekam brez mene, a ne?\u00ab je kon\u010dno odgovorila in skorajda uporni\u0161ko dvignila glavo. Misli na vsa slu\u017ebena potovanja pa je potisnila nekam zadaj, da ne bi pokvarile slike, ki si jo je pravkar narisala.<\/p>\n
Karmen jo je mol\u010de gledala in opazila je, da je ustnice stisnila v tanko \u010drto. V roki je dr\u017eala te\u017eek kristalni kozarec, s prsti druge pa po njegovem robu risala kroge. Na obrazu se ji je zarisal tako resen izraz kot da razmi\u0161lja kako re\u0161iti svet pred pogubo.<\/p>\n
Nenadoma je v enem dolgem po\u017eirku pogoltnila celotno koli\u010dino viskija, in ni ga bilo malo, nato pa kozarec trdo postavila na mizo:<\/p>\n
\u00bbNa izlet gremo trikrat. S sektorjem, z oddelkom in s sindikatom.\u00ab<\/p>\n
<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Pred vami je NOVA – SEDMA kratka zgodba. Tokrat bom morda odpotovala v Prago. Greste z mano? Osebe in dogodki v zgodbi so izmi\u0161ljeni, vsaka podobnost oseb, krajev in dogodkov z resni\u010dnim \u017eivljenjem je lahko zgolj naklju\u010dna. ***************************************************************************************************************************************************** \u00bbKon\u010dno bom videla Prago!\u00ab je navdu\u0161eno vzkliknila in segla po \u010dokoladnem pi\u0161kotu, ki ga je povlekla izpod cimetovih, da se je kup\u010dek nevarno nagnil na njeno stran. \u00bbRes? V Prago gre\u0161?\u00ab jo je vpra\u0161ala, kot da ji ne bi povedala ravno tega. \u00bbJa. Moj gre na slu\u017ebeni izlet, pa grem z njim,\u00ab ji je odgovorila. \u00bbPa zakaj ti ne gre\u0161 nikoli zraven? Fajn se imamo,\u00ab je dodala in vmes z roko odstranila nekaj drobtinic, ki so ji padle na stegno. ‘Ona gre zraven?! Mene \u0161e ni nikoli povabil na izlet. Vedno je govoril, da je toliko prijavljenih, da ni prostora za partnerje. Ona hodi zraven?’ \u010cutila je kako ji je rde\u010dica zalila lica in ni vedela kako ji naj odgovori. Iskala je opravi\u010dilo. Opravi\u010dilo zanj. \u00bbEh, no\u010dem se me\u0161at. \u010ce gredo pa sami kolegi,\u00ab je kon\u010dno spravila iz ust in spila po\u017eirek vode, kot, da bi ta lahko raz\u0161iril stisnjeno grlo. \u00bbKake pa ima\u0161! Pa saj ti v bistvu dela\u0161 v isti firmi! Dober no, druga izpostava, ampak ne verjamem, da bi imel kdo kaj proti,\u00ab ni nehala, drobtinice pa so kar padale na njeno \u010drno krilo. ‘\u010cokolada se bo stopila in ji ga umazala, \u010de jih ne bo pravi \u010das opazila.’ \u00bbSaj druge tudi gredo. Pa saj jih pozna\u0161, za bo\u017ejo voljo – si pa tud \u010dudna!\u00ab kar ni nehala, kot da sploh ni opazila njene osuplosti in zadrege, ki se ji je zrcalila v o\u010deh. Tiso\u010d vpra\u0161anj naenkrat je ustvarilo pravo zmedo v njeni glavi. In srcu. ‘Zakaj me ne vzame s sabo? Niti enkrat v vseh teh letih od kar je \u0161el delat v drugo izpostavo, me ni. Se me sramuje? O\u010ditno. Ampak, zakaj? Saj ne zgledam tako slabo, znam se pogovarjat, se pohecat. Pa saj jih vendar poznam! Z ve\u010dino sem neko\u010d celo skupaj delala.’ Dialog vpra\u0161anj in odgovorov je bil tako buren, da sploh ni videla, da jo Karmen opazuje. \u00bbSploh ti ni slabo, a ne, da ni?\u00ab jo je vpra\u0161ala in priprla o\u010di. Odlo\u017eila je obgrizen pi\u0161kot in se naslonila nazaj. Globok izdih, ki je sledil, je dal vedeti, da ji je nenadoma vse jasno. \u00bbKaj?\u00ab je stresla z glavo, saj ni razumela vpra\u0161anja. \u00bbKaj mi ni?\u00ab ‘Slabo? Ne, kar dobro mi gre. Imam solidno pla\u010do, on pa svojo vi\u0161a \u0161e s slu\u017ebenimi potovanji.’ \u010ceprav sta imela \u017ee nekajkrat prepir, ko mu je o\u010ditala, da kako drugi zidajo hi\u0161e, hodijo pozimi na smu\u010danje v Francijo in poleti gredo na morje v Gr\u010dijo, imajo vsakih nekaj let nov avto. Njihove \u017eene hodijo redno k frizerju, manikerju, so vedno v dizajnerskih obla\u010dilih. Vedno je rekel, da ne ve kako to zmorejo, da sigurno kaj \u0161muglajo. \u00bbRekel je, da ne gre\u0161 zraven, ker ti je na avtobusu vedno slabo in bruha\u0161.\u00ab Privzdignila je obrvi, da se ji je nagrban\u010dilo \u010delo in na obrazu se ji je narisalo za\u010dudenje. ‘Ampak meni ni nikoli slabo.’ \u00bbJa, no. Res ne bi rada bruhala pred kolegi.\u00ab \u00bbFigo, pa slabo!\u00ab nagnila se je proti njej in se ji zazrla direktno v o\u010di. \u00bbPoglej me.\u00ab Ni ji mogla pogledati v o\u010di zato je hotela v kuhinjo po \u2026 nekaj. Karmen jo je prijela za zapestje in jo potegnila nazaj na fotelj: \u00abPoglej me!\u00ab Prsa so se ji sunkovito dvigala in spu\u0161\u010dala. Komaj je lovila sapo, a ni hotela, da bi prijateljica to opazila. V mislih ji je nastajala \u010dudna zme\u0161njava kot bi na slikarski paleti zme\u0161ala napa\u010dne barve. \u010ce nisi pozoren iz njih rata ena sivorjava brozga. ‘Zakaj me nikoli ne povabi zraven? Zakaj ne smem zraven?’ Odgovor je bil jasen. ‘Ker me no\u010de!’ in hip zatem ponovno ‘Ampak, zakaj!?’ \u00bbPoglej me,\u00ab njen glas je postal tih in so\u010duten, in stisk v zapestju je popustil. Prsti so objeli njeno treso\u010do dlan in \u010dutila je rahel dotik topline, ki je povzro\u010dil, da so njene o\u010di zaplavale v solzah. Zaman je sklanjala glavo, videle so se, ko jim je prava utrla pot po licu navzdol. Vzela je ponujeno servieto z modrimi zaj\u010dki, ki so \u010depeli zraven velikono\u010dnih pirhov, in si z njo obrisala brado. Gledala je zme\u010dkan modro-rumen kup\u010dek v svoji dlani in opazila \u010drno packo. ‘Klinc, pa vodoodporna maska! Zakaj se obljublja \u010dude\u017e, ko pa gre za navaden nateg?’ ***—*** More\u010do ti\u0161ino v sobi je nenadoma prekinilo \u017evenketanje stekla v kuhinji. Karmen je vstala in \u0161la iskat kozarce. Rahlo je po\u010dilo, ko je odvila pokrov\u010dek \u0161e povsem nedotaknjene steklenice viskija in hip za tem so po belem pultu zaplesale oran\u017ene maroge, ki so jih ustvarile v kristal zabru\u0161ene linije. Ni dodala ledu. Led bi razred\u010dil peko\u010do teko\u010dino in jo ubla\u017eil. Ni bil trenutek za nekaj takega. Kozarec ji je potisnila pred nos, \u010deprav je vedela, da viskija sploh ne mara. Oster vonj jo je predramil in kljub temu, da ji je bil naravnost zoprn, je kozarec sprejela. \u00bbSpij.\u00ab \u00bbNe maram viskija,\u00ab se je uprla. \u00bbDokler ne spije\u0161 se ne bova pogovarjali!\u00ab ji je zapretila in sedla na star \u0161irok in udoben fotelj v katerem je tako rada sedela, kadar je brala romane. Ni bila povsem sigurna, da se \u0161e sploh \u017eeli pogovarjat. Najraje bi od sramu zlezla v posteljo in si z blazino pokrila glavo. To je po\u010dela, ko je bila \u0161e otrok. Jutro je v\u010dasih prineslo nov pogled na problem, ali pa se je izkazalo, da problema sploh ni bilo ve\u010d. V\u010dasih je \u010dez no\u010d kar nekam izginil. Takrat je zjutraj bosa stekla k mami v kuhinjo in jo objela okrog pasu. ‘No, no, mi\u0161ka. Si imela spet grde sanje?’ Danes pa je vedela, da no\u010d kve\u010djemu skrije problem, ali pa je celo pri\u010da nastanku novega. Obrisala je nos v modre zaj\u010dke in izpod kro\u017eni\u010dka s pi\u0161koti potegnila nov serviet. Zeleni zaj\u010dki so jo bolje odnesli \u2013 potopila jih je v solze. In maskaro. \u00bbTorej?\u00ab je \u010dez nekaj \u010dasa, mal\u010dek sitno, vpra\u0161ala Karmen, ki se je naveli\u010dala njenega izogibanja soo\u010denju z dejstvom, da je njen no\u010de vzeti s sabo na slu\u017ebene izlete. Dejstvo, da se je pred kolegi izgovarjal na njeno slabost, je pri\u010dalo o tem, da ni hotel povedati, da pa\u010d ho\u010de na izlet sam in je raje iz nje naredil pobruhano revo. ‘Kaj pa, \u010de sploh ne gre sam?’ Osupnila je nad drznostjo lastne misli. Nikoli ni dvomila v njega. Imela sta se lepo. Ni preve\u010d pogre\u0161ala fensi dopustov. ‘Jezus, saj sploh ne smu\u010dam. Gr\u010dija pa je itak polna migrantov!’ je govorila, ko sta \u017ee dvajseti\u010d pakirala stvari za kampiranje v Istri. Priznala pa si je, da pogre\u0161a obiske pri kozmeti\u010darki. Mal\u010dek razvajanja, kot so pravile kolegice, si mora privo\u0161\u010diti vsaka \u017eenska. Nenazadnje pa je v letih, ko so gube \u017ee precej zaznamovale njen obraz. On sicer pravi da je lepa, ampak \u017ee dvakrat ji je dal vedeti, da se je zredila. Zadnji\u010d jo je v hecu celo vpra\u0161al, \u010de je nose\u010da. ‘Kaj pa, \u010de gre s katero drugo? Ne!’ Karmen bi to videla in bi ji sigurno povedala. ‘Ampak, \u010de je tista ta druga njegova kolegica, Karmen sploh ne bi vedela \u2026 Ma, ne, tako neumna pa \u017ee ni. Ima odli\u010den \u010dut za opazovanje in tudi za intrige, \u010de prav vem.’ Spomnila se je primera iz \u0161tudentskih \u010dasov, ko je so\u0161olki povedala, da jo je osvajal njen fant. Najprej je bila jezna nanjo, potem pa je odkrila, da je tip skakal iz postelje v posteljo, ona pa tega ni vedela, ker je delal v precej oddaljenem kraju in novice niso pri\u0161le do nje. \u0160la sta narazen, oni dve pa sta \u010dez \u010das postali prijateljici. ***—*** \u00bbNe vem zakaj se sploh cmerim. Konec koncev gre za en u\u0161iv izlet. Enkrat na leto pa res lahko gre nekam brez mene, a ne?\u00ab je kon\u010dno odgovorila in skorajda uporni\u0161ko dvignila glavo. Misli na vsa slu\u017ebena potovanja pa je potisnila nekam zadaj, da ne bi pokvarile slike, ki si jo je pravkar narisala. Karmen jo je mol\u010de gledala in opazila je, da je ustnice stisnila v tanko \u010drto. V roki je dr\u017eala te\u017eek kristalni kozarec, s prsti druge pa po njegovem robu risala kroge. Na obrazu se ji je zarisal tako resen izraz kot da razmi\u0161lja kako re\u0161iti svet pred pogubo. Nenadoma je v enem dolgem po\u017eirku pogoltnila celotno koli\u010dino viskija, in ni ga bilo malo, nato pa kozarec trdo postavila na mizo: \u00bbNa izlet gremo trikrat. S sektorjem, z oddelkom in s sindikatom.\u00ab <\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2941,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[13],"tags":[],"class_list":["post-4432","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-blog"],"jetpack_featured_media_url":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-content\/uploads\/2016\/07\/Mika_in_pero_amm.jpg","acf":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4432","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4432"}],"version-history":[{"count":1,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4432\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4433,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4432\/revisions\/4433"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2941"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4432"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4432"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4432"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}