Pred vami je NOVA – OSMA kratka zgodba. Tokrat ujeta v petnajstih minutah. Verjetno boste prepoznali mesto, kjer sem jo “napisala” \ud83d\ude09<\/p>\n
*******************************************************************************************************************************************<\/p>\n
<\/p>\n
\u00bbKapu\u010dino. Veliki.\u00ab<\/p>\n
\u00bbHvala,\u00ab in nasmeh, ki si ga z muko prikli\u010dem na obraz, \u010deprav je natakar zelo prijazen.<\/p>\n
Rjavo vre\u010dico frcnem, da spravim sladkor v spodnji del, in ji odtrgam zgornji rob. Rjave kristal\u010dke posujem po gosti peni \u2013 take pri nas ne znajo narediti \u2013, a se pogreznejo le deloma. Nekaj jih z \u017eli\u010dko posnamem in si jih vtaknem v usta, \u010deprav vem, da bo kava zaradi tega bolj grenka. Odtrgan rob vtaknem v prazno vre\u010dico, jo prepognem in zataknem za kro\u017enik, saj ne \u017eelim, da bi jo veter odpihnil tja nekam po ulici.<\/p>\n
Globoko vdihnem modrino jutra, pome\u0161ano z vonjem po kavi in vodi. Rada imam vonj vode. Skoraj tako kot vonj sve\u017ee poko\u0161ene trave. Zgodaj je \u0161e, pa vendar so kajaka\u0161i \u017ee na treningu. 16 vesel pu\u0161\u010da zanimivo brazdo sledi, ki se kot ogromna hrbtenica vije \u010dez ves kanal, \u010deprav so \u017ee dale\u010d naprej od mostu.<\/p>\n
Galeb zakri\u010di to\u010dno nad mojo glavo, da jo od strahu potegnem med ramena. ‘Pevci pa ravno niso, no.’ A jim oprostim, spri\u010do njihove bele elegance, ki jo vsake toliko preglasi barbarski karakter, ki jih dela \u0161e bolj zanimive.<\/p>\n
Pristane povsem na vrhu glavnega jambora osupljive modre trijambornice, z belim napisom Bella Vita, in spusti svoj nezgre\u0161ljivi krik. Njegovo perje je rumenkasto zaradi jutranjega sonca, ki je \u017ee obsijalo zgornje dele jamborov in streh nekaterih hi\u0161 na drugi strani kanala.<\/p>\n
Sedim v senci, z zapeto bundo, in \u0161al mi prav dobro dene. \u010ce te zebe okrog vratu, te zebe povsod. Ampak, ne bo dolgo, ko se bodo rumenkasti pasovi razlezli tudi po mizah in kamnitih tleh iz zglajenih kamnov.<\/p>\n
Pot \u010dez most je \u0161iroka in prvi jutranji obiskovalci hitijo preko njega v mesto spo\u0161tljive zgodovine. Na za\u010detek, k stebru, se postavi stara \u017eenica. Oble\u010dena je v \u010drno, le ruta na njeni glavi se baha z robom drobnega belega potiska. Na tla postavi vedro, polno divjih \u0161pargljev, potegne iz njega dva povezana \u0161opa in si ju namesti v naro\u010dje, kot bi \u010duvala malo dete.<\/p>\n
Vsako leto v tem \u010dasu sva si privo\u0161\u010dila nekaj dni morskega dopusta. Rada sva imela pomlad, ki je tu doli \u017ee \u017eivahno obarvala parke in tr\u017enice, medtem ko je pri nas vreme vsake toliko \u0161e vedno zagrozilo s snegom. Predsezonski mir sicer \u017eivahnega turisti\u010dnega mesta nama je bil neprecenljiv. Od nekdaj me moti hrup, pa naj gre za hrup avtomobilov, zahtevnih turistov ali pa gobezdavih natakarjev.<\/p>\n
Pred kioskom s pekovskimi izdelki se po\u010dasi nabira vrsta, ki jo obvladujeta dve dekleti nasmejanih obrazov, ki polep\u0161ata jutro. Ljudje tu doli so mnogo bolj zgovorni. Vsak nekaj poklepe\u010de, \u010de ne drugega, o vremenu, podari nasmeh in odhiti z di\u0161e\u010do vre\u010dko, na kateri je narisan simpati\u010den moder sr\u010dek. Tudi midva sva imela navado ob sobotnih jutrih oditi v na\u0161e mesto. Sobotni dopoldnevi imajo prav posebno noto. Ve\u010dina je dela prosta in ker se jim nikamor ne mudi, so manj sitni, ko na kavo \u010dakajo dlje kot bi obi\u010dajno na navaden dan. In tudi v na\u0161em mestu imamo prodajalno, v kateri ti marmeladni kifelj\u010dek zavijejo v vre\u010dko z modrim sr\u010dkom. \u010ceprav imam v bistvu raje mali sirov burek. Ne vem, kako jim uspe narediti tako hrustljavega. Ob\u010dutek, ko ugrizne\u0161 v tisto vro\u010do malo slano spiralo, je naravnost bo\u017eanski.<\/p>\n
Lepo urejena gospa v be\u017e pla\u0161\u010dku se ustavi pri \u017eenici s \u0161parglji in si potisne son\u010dna o\u010dala na vrh glave. Ne sli\u0161im pogovora, ampak izgleda, da je prijazen klepet, saj se nasmehneta ena drugi. Izbere dva \u0161opa, \u017ee skoraj pla\u010da, ko se odlo\u010di \u0161e za enega. Starka je zagotovo vesela dobre prodaje. Ni zastonj brskala med skalami in iskala tanka zelena stebelca, ki v primorju rastejo prosto v naravi. Kar precej jih je treba za en kolikor toliko spodoben \u0161op. Pozdravita se in gospa s son\u010dnimi o\u010dali se trudi zelene dolgine stla\u010diti v karirasto najlonsko vre\u010do. Upogibajo\u010da stebelca ji nagajajo \u2013 morda se je u\u0161tela in niso jutranji, kot ji je zatrdila \u017eenica v \u010drnem.<\/p>\n
Ljudje smo \u010dudni. Brez pomisleka kupimo \u0161op banan, ki so jih, bog-ve-kdaj, \u0161e vse zelene odrezali nekje na drugem koncu sveta, pri doma\u010di solati pa kmetici na tr\u017enici sitnarimo, \u010de ni morda bila odrezana \u017ee v\u010deraj.<\/p>\n
Pogled se mi ustavi na veliki, obupno zeleni ladji, ki je zasidrana na drugi strani kanala. \u010cez cel bok se ji vije napis Aquarius Excursions, ki vabi turiste na plovbo. Poleti se bo na tako jutro verjetno \u017ee res odpravljala na pot, te dni pa je \u0161e premrzlo. Razlika med no\u010dno in opoldansko temperaturo je vsaj dvajset stopinj.<\/p>\n
Popravim si \u0161al in neham z me\u0161anjem kapu\u010dina. Pena se \u0161e vedno ni sesedla, zato mi ne preostane drugega, kot da jo pojem. Ni slab\u0161ega kot nagniti skodelico vro\u010de kave, do katere se mora\u0161 prebiti skozi \u0161iroko plast pene, in ne vedeti, kdaj te bo vro\u010da teko\u010dina presenetila in ti opekla jezik. Srknem in ugotovim, da ga ni \u010dez italijanski kapu\u010dino. Tale ima namre\u010d tiste vrste grenkobo, ki se je ne more\u0161 znebiti niti z dvema vre\u010dicama sladkorja. Enostavno je kava premo\u010dno pra\u017eena, za\u017egana. Se\u017eem po kozarcu vode, ki jo \u0161e vedno stre\u017eejo zraven kave. Ne razumem, kako lahko v tem mrzlem jutru stre\u017eejo vodo z ledom. S prsti se\u017eem v kozarec in iz njega zbezam tri kocke ledu, ki jih eno za drugo zme\u010dem direktno v morje. \u0160e vedno je \u010disto premrzla in ne vem, \u010de mi bo kaj bolje dela v \u017eelodcu kot sama pre\u017egana kava, zaradi katere sem sploh segla po kozarcu.<\/p>\n
Vedno mu je bilo nerodno, ko sem to po\u010dela in ponavadi je rekel: \u00abNa! Daj jih v moj kozarec.\u00ab<\/p>\n
Ampak, saj gre vendar za ledene kocke. Ne me\u010dem po tleh cigaretnih ogorkov, ampak vodo. Spomnim se kolega, ki je v avtu vedno grizljal jabolka, ogrizke pa je povsem brez slabe vesti metal skozi okno na obronke cest. \u00bbMravljice bodo vesele,\u00ab je govoril. Imel je prav.<\/p>\n
Nenadoma zasli\u0161im hrup, ki me zmoti v jutranji seansi. Kolona kitajskih turistov se je odpravljala v mestno jedro. Kak\u0161na tipi\u010dna dru\u0161\u010dina. Klobuki, kape, son\u010dna o\u010dala, telefoni na selfi palicah in nekaj barvastih nahrbtnikov. Nih\u010de ni opazil \u017eenice s \u0161parglji, \u010deprav je bila zelo dober motiv, \u010de te je zanimala fotografija in avtohtonost posnetka. So pa naredili pravi zama\u0161ek na sredi mostu, saj je bilo potrebno pofotkati vse naokrog. Son\u010dno obsijane fasade starih zgradb in osupljiva modrina neba in vode, na kateri so se rahlo pozibavale jadrnice, so nudili krasno veduto. Ampak, po moje jim je bilo glavno, da se na sliki vidijo oni sami.<\/p>\n
Z \u017eli\u010dko postrgam zadnje srage rjavkaste pene, od\u0161tejem nekaj kovancev, ki jih polo\u017eim na ra\u010dun, in vstanem. Veliko fotografsko torbo, v katero sem stla\u010dila aparat in tri objektive, si obesim preko rame. Noro te\u017eka je, a kilo in pol te\u017eak beli mal\u010dek je moj najljub\u0161i objektiv, zato je tudi tokrat z mano. Danes grem lovit jadrnice. Tekma bo.<\/p>\n
Pogledam v nebo, na katerem ni niti obla\u010dka. Lep dan se obeta. Topel za ta letni \u010das. Sonce je pravkar prilezlo tudi do moje mize in nataknem si son\u010dna o\u010dala. Svet postane v trenutku \u0161e bolj \u017eivahnih barv. In bolj oster, saj so stekla z dioptrijo. Kupil mi jih je za rojstni dan in imam jih zelo rada. V\u010dasih sem se \u010dudila \u017eenskam, ki imajo temna o\u010dala non-stop nabita na nosu ali vsaj na vrhu glave. Potem pa mi je nekega dne postalo jasno, zakaj.<\/p>\n
<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Pred vami je NOVA – OSMA kratka zgodba. Tokrat ujeta v petnajstih minutah. Verjetno boste prepoznali mesto, kjer sem jo “napisala” \ud83d\ude09 ******************************************************************************************************************************************* \u00bbKapu\u010dino. Veliki.\u00ab \u00bbHvala,\u00ab in nasmeh, ki si ga z muko prikli\u010dem na obraz, \u010deprav je natakar zelo prijazen. Rjavo vre\u010dico frcnem, da spravim sladkor v spodnji del, in ji odtrgam zgornji rob. Rjave kristal\u010dke posujem po gosti peni \u2013 take pri nas ne znajo narediti \u2013, a se pogreznejo le deloma. Nekaj jih z \u017eli\u010dko posnamem in si jih vtaknem v usta, \u010deprav vem, da bo kava zaradi tega bolj grenka. Odtrgan rob vtaknem v prazno vre\u010dico, jo prepognem in zataknem za kro\u017enik, saj ne \u017eelim, da bi jo veter odpihnil tja nekam po ulici. Globoko vdihnem modrino jutra, pome\u0161ano z vonjem po kavi in vodi. Rada imam vonj vode. Skoraj tako kot vonj sve\u017ee poko\u0161ene trave. Zgodaj je \u0161e, pa vendar so kajaka\u0161i \u017ee na treningu. 16 vesel pu\u0161\u010da zanimivo brazdo sledi, ki se kot ogromna hrbtenica vije \u010dez ves kanal, \u010deprav so \u017ee dale\u010d naprej od mostu. Galeb zakri\u010di to\u010dno nad mojo glavo, da jo od strahu potegnem med ramena. ‘Pevci pa ravno niso, no.’ A jim oprostim, spri\u010do njihove bele elegance, ki jo vsake toliko preglasi barbarski karakter, ki jih dela \u0161e bolj zanimive. Pristane povsem na vrhu glavnega jambora osupljive modre trijambornice, z belim napisom Bella Vita, in spusti svoj nezgre\u0161ljivi krik. Njegovo perje je rumenkasto zaradi jutranjega sonca, ki je \u017ee obsijalo zgornje dele jamborov in streh nekaterih hi\u0161 na drugi strani kanala. Sedim v senci, z zapeto bundo, in \u0161al mi prav dobro dene. \u010ce te zebe okrog vratu, te zebe povsod. Ampak, ne bo dolgo, ko se bodo rumenkasti pasovi razlezli tudi po mizah in kamnitih tleh iz zglajenih kamnov. Pot \u010dez most je \u0161iroka in prvi jutranji obiskovalci hitijo preko njega v mesto spo\u0161tljive zgodovine. Na za\u010detek, k stebru, se postavi stara \u017eenica. Oble\u010dena je v \u010drno, le ruta na njeni glavi se baha z robom drobnega belega potiska. Na tla postavi vedro, polno divjih \u0161pargljev, potegne iz njega dva povezana \u0161opa in si ju namesti v naro\u010dje, kot bi \u010duvala malo dete. Vsako leto v tem \u010dasu sva si privo\u0161\u010dila nekaj dni morskega dopusta. Rada sva imela pomlad, ki je tu doli \u017ee \u017eivahno obarvala parke in tr\u017enice, medtem ko je pri nas vreme vsake toliko \u0161e vedno zagrozilo s snegom. Predsezonski mir sicer \u017eivahnega turisti\u010dnega mesta nama je bil neprecenljiv. Od nekdaj me moti hrup, pa naj gre za hrup avtomobilov, zahtevnih turistov ali pa gobezdavih natakarjev. Pred kioskom s pekovskimi izdelki se po\u010dasi nabira vrsta, ki jo obvladujeta dve dekleti nasmejanih obrazov, ki polep\u0161ata jutro. Ljudje tu doli so mnogo bolj zgovorni. Vsak nekaj poklepe\u010de, \u010de ne drugega, o vremenu, podari nasmeh in odhiti z di\u0161e\u010do vre\u010dko, na kateri je narisan simpati\u010den moder sr\u010dek. Tudi midva sva imela navado ob sobotnih jutrih oditi v na\u0161e mesto. Sobotni dopoldnevi imajo prav posebno noto. Ve\u010dina je dela prosta in ker se jim nikamor ne mudi, so manj sitni, ko na kavo \u010dakajo dlje kot bi obi\u010dajno na navaden dan. In tudi v na\u0161em mestu imamo prodajalno, v kateri ti marmeladni kifelj\u010dek zavijejo v vre\u010dko z modrim sr\u010dkom. \u010ceprav imam v bistvu raje mali sirov burek. Ne vem, kako jim uspe narediti tako hrustljavega. Ob\u010dutek, ko ugrizne\u0161 v tisto vro\u010do malo slano spiralo, je naravnost bo\u017eanski. Lepo urejena gospa v be\u017e pla\u0161\u010dku se ustavi pri \u017eenici s \u0161parglji in si potisne son\u010dna o\u010dala na vrh glave. Ne sli\u0161im pogovora, ampak izgleda, da je prijazen klepet, saj se nasmehneta ena drugi. Izbere dva \u0161opa, \u017ee skoraj pla\u010da, ko se odlo\u010di \u0161e za enega. Starka je zagotovo vesela dobre prodaje. Ni zastonj brskala med skalami in iskala tanka zelena stebelca, ki v primorju rastejo prosto v naravi. Kar precej jih je treba za en kolikor toliko spodoben \u0161op. Pozdravita se in gospa s son\u010dnimi o\u010dali se trudi zelene dolgine stla\u010diti v karirasto najlonsko vre\u010do. Upogibajo\u010da stebelca ji nagajajo \u2013 morda se je u\u0161tela in niso jutranji, kot ji je zatrdila \u017eenica v \u010drnem. Ljudje smo \u010dudni. Brez pomisleka kupimo \u0161op banan, ki so jih, bog-ve-kdaj, \u0161e vse zelene odrezali nekje na drugem koncu sveta, pri doma\u010di solati pa kmetici na tr\u017enici sitnarimo, \u010de ni morda bila odrezana \u017ee v\u010deraj. Pogled se mi ustavi na veliki, obupno zeleni ladji, ki je zasidrana na drugi strani kanala. \u010cez cel bok se ji vije napis Aquarius Excursions, ki vabi turiste na plovbo. Poleti se bo na tako jutro verjetno \u017ee res odpravljala na pot, te dni pa je \u0161e premrzlo. Razlika med no\u010dno in opoldansko temperaturo je vsaj dvajset stopinj. Popravim si \u0161al in neham z me\u0161anjem kapu\u010dina. Pena se \u0161e vedno ni sesedla, zato mi ne preostane drugega, kot da jo pojem. Ni slab\u0161ega kot nagniti skodelico vro\u010de kave, do katere se mora\u0161 prebiti skozi \u0161iroko plast pene, in ne vedeti, kdaj te bo vro\u010da teko\u010dina presenetila in ti opekla jezik. Srknem in ugotovim, da ga ni \u010dez italijanski kapu\u010dino. Tale ima namre\u010d tiste vrste grenkobo, ki se je ne more\u0161 znebiti niti z dvema vre\u010dicama sladkorja. Enostavno je kava premo\u010dno pra\u017eena, za\u017egana. Se\u017eem po kozarcu vode, ki jo \u0161e vedno stre\u017eejo zraven kave. Ne razumem, kako lahko v tem mrzlem jutru stre\u017eejo vodo z ledom. S prsti se\u017eem v kozarec in iz njega zbezam tri kocke ledu, ki jih eno za drugo zme\u010dem direktno v morje. \u0160e vedno je \u010disto premrzla in ne vem, \u010de mi bo kaj bolje dela v \u017eelodcu kot sama pre\u017egana kava, zaradi katere sem sploh segla po kozarcu. Vedno mu je bilo nerodno, ko sem to po\u010dela in ponavadi je rekel: \u00abNa! Daj jih v moj kozarec.\u00ab Ampak, saj gre vendar za ledene kocke. Ne me\u010dem po tleh cigaretnih ogorkov, ampak vodo. Spomnim se kolega, ki je v avtu vedno grizljal jabolka, ogrizke pa je povsem brez slabe vesti metal skozi okno na obronke cest. \u00bbMravljice bodo vesele,\u00ab je govoril. Imel je prav. Nenadoma zasli\u0161im hrup, ki me zmoti v jutranji seansi. Kolona kitajskih turistov se je odpravljala v mestno jedro. Kak\u0161na tipi\u010dna dru\u0161\u010dina. Klobuki, kape, son\u010dna o\u010dala, telefoni na selfi palicah in nekaj barvastih nahrbtnikov. Nih\u010de ni opazil \u017eenice s \u0161parglji, \u010deprav je bila zelo dober motiv, \u010de te je zanimala fotografija in avtohtonost posnetka. So pa naredili pravi zama\u0161ek na sredi mostu, saj je bilo potrebno pofotkati vse naokrog. Son\u010dno obsijane fasade starih zgradb in osupljiva modrina neba in vode, na kateri so se rahlo pozibavale jadrnice, so nudili krasno veduto. Ampak, po moje jim je bilo glavno, da se na sliki vidijo oni sami. Z \u017eli\u010dko postrgam zadnje srage rjavkaste pene, od\u0161tejem nekaj kovancev, ki jih polo\u017eim na ra\u010dun, in vstanem. Veliko fotografsko torbo, v katero sem stla\u010dila aparat in tri objektive, si obesim preko rame. Noro te\u017eka je, a kilo in pol te\u017eak beli mal\u010dek je moj najljub\u0161i objektiv, zato je tudi tokrat z mano. Danes grem lovit jadrnice. Tekma bo. Pogledam v nebo, na katerem ni niti obla\u010dka. Lep dan se obeta. Topel za ta letni \u010das. Sonce je pravkar prilezlo tudi do moje mize in nataknem si son\u010dna o\u010dala. Svet postane v trenutku \u0161e bolj \u017eivahnih barv. In bolj oster, saj so stekla z dioptrijo. Kupil mi jih je za rojstni dan in imam jih zelo rada. V\u010dasih sem se \u010dudila \u017eenskam, ki imajo temna o\u010dala non-stop nabita na nosu ali vsaj na vrhu glave. Potem pa mi je nekega dne postalo jasno, zakaj. <\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2941,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[13],"tags":[],"class_list":["post-4441","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-blog"],"jetpack_featured_media_url":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-content\/uploads\/2016\/07\/Mika_in_pero_amm.jpg","acf":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4441","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4441"}],"version-history":[{"count":2,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4441\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5161,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4441\/revisions\/5161"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2941"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4441"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4441"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4441"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}