Pred vami je NOVA – 16. kratka zgodba. O \u010dem govori? O tem kako \u010dudne poti nekaterim namenja usoda. Vabljeni.<\/p>\n
*****************************************************************************************************************************************************<\/p>\n
Zaprla je vrata avtomobila in preverila, \u010de je vzela torbico in telefon. Prej\u0161nji teden so zopet nekomu vlomili v avto. Predolg \u0161al si je \u0161e enkrat ovila okrog vratu, a ji je \u0161e vedno segal \u010dez pas. Ko ga je pletla je bila z mislimi nekje drugje in enostavno ni opazila, kako dolg je \u017ee. Bil je moder in mehek kot puh. Rada ima pletenine. Ti novi materiali jo zapeljejo tisti trenutek, ko jih pobo\u017ea z dlanjo. Kot bi bo\u017eal naro\u010dje pi\u0161\u010dan\u010dkov.<\/p>\n
Na pokopali\u0161\u010du je bilo malo ljudi. Pa saj ni \u010dudno, glede na to, kako gosta je bila megla. Na tleh, ob kontejnerju za sve\u010de, je bilo nekaj plasti\u010dnih ostankov ugasle svetlobe. Bil je poln. Do vrha. Segla je po plasti\u010dni posodi od Persila, ko je opazila, da \u0161e sploh niso namestili pipe za vodo. Premrzlo je \u0161e bilo. ‘Pa saj je prej\u0161njo no\u010d de\u017eevalo,’ je pomislila in stopila na pe\u0161\u010deno potko, ki je vodila med grobovi. \u010cevlji so spu\u0161\u010dali \u010dudne zvoke, ko so se pete ugrezale v oster pesek. Kot bi nekdo hrustal star kruh.<\/p>\n
Na nekaterih grobovih so bile ikebane, ki so delale dru\u017ebo mrtvim \u017ee vse od prvega novembra. Tudi sama je vedno kupila tako iz suhega cvetja. Dr\u017eala je vse do pomladi. Pri zelenkastem nagrobniku je zavila levo in pazila na komolce, ko je stopicljala med o\u017eino nagrobnikov na desni in ostrimi robovi marmorja na tleh. Veliko sve\u010d je bilo prevrnjenih. De\u017eevna no\u010d je bila vetrovna. Sli\u0161ala je kako zelo je nebo jokalo in kako mo\u010dno je pihal veter. Zdelo se ji je, da ga je \u010dutila \u010dez stene.<\/p>\n
Pre\u010dkala je glavno pot, na katero so pred leti polo\u017eili velike betonske plo\u0161\u010de. Niso ji bile v\u0161e\u010d, a je razumela, da so se odlo\u010dili zanje in tako olaj\u0161ali prevoz mrtva\u0161kega voza do grobov. Krste so te\u017eke, gume pa \u0161iroke in v\u010dasih je pot od ve\u017eice do groba terjala kar precej napora. ‘Ne vem zakaj sta ga vedno ti\u0161\u010dala dva stara gospoda, ki sta \u0161e sama te\u017eko hodila,’ je v mislih bolj grajala kot spra\u0161evala.<\/p>\n
Videla je, da so sosedje na novo uredili grob, ali pa tega do sedaj sploh ni opazila. Odlo\u010dili so se za pisan siv marmor in veliko plo\u0161\u010do, ki je pokrivala skoraj ves grob. ‘Po\u010dila bo,’ je bila prepri\u010dana, a vseeno zadovoljna, da so kon\u010dno odpravili zanemarjenost, ki je kazila izgled. Prihajali so redko, zato se je plevel vedno razrastla vse povprek, da ga je v\u010dasih sama prikraj\u0161evala, ko je za\u010del siliti \u0161e na njihov grob.<\/p>\n
Obstala je in globoko zajela sapo. Roke je ti\u0161\u010dala v \u017eepe in se s prsti igrala z \u017eetonom za nakupovalni vozi\u010dek. Hladno ji je bilo. ‘Res bo treba popraviti zid.’ Zopet se je za\u010del kru\u0161iti omet, \u010deprav je minilo \u0161ele tri leta od kar ga je dala urediti. Beli okru\u0161ki so padli na \u010drn marmor in ustvarili kontrasten vzorec. ‘\u010cudno, da jih de\u017e ni spral,’ je pomislila. Stala je pred grobom in \u010dez nekaj \u010dasa ponovno za\u010dela brati imena in letnice rojstev in smrti kot je to po\u010dela vedno znova, ko je pri\u0161la. Lahko bi jih vedela \u017ee na pamet, a jih ni. Najbr\u017e se ji niso zdele preve\u010d pomembne. ‘Kaj pa se lahko spremeni, \u010de se v kateri zmotim?’<\/p>\n
Pogled ji je ostal prikovan na imenu Tone. <\/em>Trinajst let je \u017ee od tistega poletja, ko ga je pokopala. Peklensko vro\u010de je bilo tistikrat. Redki pogrebci so iskali hlad v senci velikih borov, ki so rastli zraven mrli\u0161ke ve\u017eice, sama pa je stala zraven \u017eare in brezizrazno strmela v ikebano rde\u010dih nageljnov. Dvajset jih je naro\u010dila. Po enega za vsako leto, ko sta bila poro\u010dena. Pevci so peli o lipi in jo spomnili, da mora popoldan malce preme\u0161ati lipovo cvetje, ki ga je su\u0161ila na podstre\u0161ju. ‘\u010cudno kaj \u010dloveku hodi po glavi v tistih klju\u010dnih trenutkih.’ Pogrebnik, z belimi rokavicami na rokah, je zagrabil \u017earo in jo pridr\u017eal pred sabo. Vljudno je z glavo pokimal proti njej in ji dal vedeti, da se bo za\u010delo. Prikimala mu je nazaj. Ni opazila kdaj je pri\u0161el \u017eupnik. S \u010dela mu je tekel pot. \u017de prej je bilo vro\u010de, sedaj pa je za\u010del pihati \u0161e veter, a na \u017ealost ni prav ni\u010d razhladil ozra\u010dja, kve\u010djemu obratno. Kot bi bili v ventilatorski pe\u010dici, se je zdelo. ‘Kdaj sem nazadnje pekla kruh?’<\/p>\n Po\u010dasi, kot se za pogreb spodobi, je kratka \u010detica korakala proti grobu, ki je bil kar precej oddaljen od ve\u017eice. \u0160kripajo\u010di koraki, \u017euborenje molitve in pot, ki ga je \u010dutila na zatilju. Hodila je sama, za njo pa nekaj njenih sodelavcev, ki so pri\u0161li iz vljudnosti, in nekaj njegovih daljnih sorodnikov. Sploh ni ve\u010d vedela kdo je kdo. Niso se dru\u017eili ve\u010d kot so terjali pogrebi in krsti. Mo\u017e za nikogar ni imel lepe besede. Nikoli. Zanj so bili vsi lenuhi in \u0161krtuhi, \u010deprav je slednje prej veljalo zanj kot pa za katerega od njih. Na za\u010detku je \u0161e kdo pri\u0161el na obisk, na kavo in klepet, ob nedeljskih popoldnevih. Potem pa so obiski, spri\u010do njegovega ve\u010dnega nerganja \u010dez politiko, dr\u017eavo, cerkev, sosede, pri\u010deli usihati. Rekel je, da mu je vseeno, ona pa je vedela da ga mori. Rad se je namre\u010d postavljal s kmetijo, ki jo je podedoval od o\u010deta, in jemala mu je vso energijo in \u010das, kar ju je premogel. Od jutra do ve\u010dera je delal na poljih in v hlevu, zve\u010der pa se je rad ustavil v kleti. In ni bilo redko, da je kar tam tudi prespal. Tega je bila \u0161e najbolj vesela. A takrat, ko ni, se je primajal v kuhinjo, da mu postre\u017ee ve\u010derjo. Vedno jo je bilo neznansko strah ali bo zadovoljen, ali pa bo nemara le zamahnil z roko in bo ve\u010derja zletela po zribanih kuhinjskih tleh. Velikokrat pa je zamahnil tudi proti njej. Bila je drobne postave, on pa pravi robavs, v katerega se je menda enkrat zaljubila. Ali pa ji je nemara to v glavo vbila njena mama, ki jo je tako dolgo prepri\u010devala, da je zanjo, in njeno dru\u017eino, on najbolj\u0161a izbira, da je nekega dne kon\u010dno klonila in rekla Da<\/em>.<\/p>\n Ustavili so se pri grobu v katerega je bila skopana mala luknja za \u017earo. Ilovnate grude so bile povr\u0161no pokrite z zelenim tepihom umetne trave, ob kovano ograjo sosedovega groba pa je bila naslonjena lopata. Nenadoma je nekdo prekinil ti\u0161ino. Tajnik krajevne skupnosti je za\u010del z govorom.\u00a0 Da je imel rad zemljo in da je bil dober gospodar, je razlagal \u017ealujo\u010dim. In o tem kako je njegova prerana smrt prizadela njegovo neutola\u017eljivo \u017eeno, ki jo je ljubil, ona pa mu je zvesto stala ob strani.\u00a0 V dobrem in slabem. V trebuhu jo je stisnilo od gneva in najraje bi zakri\u010dala. ‘Res je bil dober gospodar,’ je pomislila, ‘a je bil tudi en preklet prasec!’ Kolikokrat si je pono\u010di na lica polagala hladne obkladke, da bi zjutraj ne bila vsa zate\u010dena v obraz! Kolikokrat si je spletla kito, \u010deprav je bila staromodna in je ni marala, zato, da je prekrila manko las, ki so ostali med prsti njegovih mo\u010dnih rok! Kolikokrat si je zapestja zavijala v zeljne vehe, da bi potegnile iz razbolelih sklepov vro\u010dino in bole\u010dino!<\/p>\n Vedno, ko se je napil, je privrel na plano o\u010ditek, da mu ni mogla dati dedi\u010da. Videla ga je v njegovih o\u010deh, zjutraj, ko je pri\u0161el v kuhinjo na kavo, ko je odhajal na njivo, sli\u0161ala, ko sta \u0161la v cerkev in je, kot mimogrede, navrgel, da bosta molila za uresni\u010ditev skupne \u017eelje. Ona pa sploh ni bila ve\u010d prepri\u010dana, da si \u017eeli otroka.<\/p>\n ***—***<\/p>\n ‘Jaz no\u010dem biti pokopana tukaj!’ jo je nenadoma pre\u0161inilo.<\/p>\n Kako naj dovoli, da jo polo\u017eijo zraven njega, ki ga je takrat zasovra\u017eila do zadnjega diha svojega \u017eivljenja?<\/p>\n ‘Ena, dva, tri, \u0161tiri, pet \u2026’ zasmejala se je ob presenetljivi ugotovitvi. ‘Pa saj sploh ne morejo zapisati mojega imena na nagrobnik. Predolgo ime imam.’<\/p>\n ‘Ka-ta-ri-na Le-o-ni-da,’ je spravljala \u010drke v prostor, ki je bil \u0161e na razpolago, na sicer velikem dru\u017einskem nagrobniku. ‘Menda me ja ne bodo pokopali brez letnic na nagrobniku!’ je osupla pomislila. ‘To bi bilo skrajno \u010dudno.’<\/p>\n Ko je bila majhna pun\u010dka, se ji je zdelo, da ji dve, tako resni imeni ne pristajata, a mama je vztrajala, da bo enkrat \u0161e nekaj iz nje, in da mora zato imeni nositi ponosno, kar se le da. \u010cez \u010das se je potola\u017eila, da ima eno, pa\u010d malo dalj\u0161e ime, ki pa je nekaj posebnega. Vzljubila ga je, pa vendar se je v\u010dasih za nala\u0161\u010d podpisala Katarinaleonida, samo, da je jezila predavatelje. Ob spominu na prvi letnik \u0161tudija, se ji je na obrazu zarisal grenak nasmeh.<\/p>\n To je bilo \u010dudovito obdobje njenega \u017eivljenja. Kako neznansko sre\u010dna je bila, ko so ji star\u0161i dovolili, da gre \u0161tudirat. Mestni vrve\u017e, tako druga\u010den od va\u0161kega, jo je o\u010daral. Rada je imela dom, vendar je nekaj pogre\u0161ala. \u0160e sama ni vedela kaj, a ji je postalo jasno, ko je \u0161la \u017eivet v mesto. U\u017eivala je v dru\u017ebi mladih ljudi, veselih in polnih prepri\u010danja, da se jim ne more zgoditi ni\u010d slabega. V\u0161e\u010d ji je bila omikanost me\u0161\u010danov, igrivost ve\u010dernih spogledovanj, obo\u017eevala je koncerte in spo\u0161tovala duh knji\u017enic v katerih se je po\u010dutila kot v raju.<\/p>\n In spoznala je njega, ki jo je edini smel klicati Katja<\/em>.<\/p>\n Nenadoma se ji je zazdelo, da je videla \u010drno senco, ki je \u0161vignila levo od nje. Srh ji je \u0161el po hrbtu, nenazadnje je bila na pokopali\u0161\u010du. Ozrla se je in videla mo\u0161kega, ki je stal nekaj vrst stran od nje, pri grobu s \u010dudovito zimzeleno cipreso. Bil je predale\u010d, da bi senca bila njegova.<\/p>\n Opazila je, da se sonce nadvse trudi pregnati meglo. Difuzna svetloba okrog nje je megleno kopreno obarvala rumenkasto in ustvarila nezemeljski ob\u010dutek, ki jo je slepil. Popravila si je \u0161al in njegov oran\u017een krajec vrgla \u010dez ramo smaragdno zelenega pla\u0161\u010dka. \u017de vrsto let je zopet nosila barvna obla\u010dila.<\/p>\n ‘O\u010ditno se mi je samo zdelo,’ je sklenila in misli popeljala nazaj v \u010das, ki se ga je vedno znova in znova spominjala. ‘Kako druga\u010de bi bilo, \u010de bi takrat lahko nadaljevala \u0161tudij,’ je z \u017ealostjo pomislila.<\/p>\n A nekega dne je nenadoma izginil njen o\u010de.<\/p>\n Zabredel je v dolgove in je, ni ji bilo jasno zakaj, mislil, da se jih bo dru\u017eina znebila, \u010de si bo sodil sam.<\/p>\n ‘Prekleta reva!’<\/p>\n Mama ga je na\u0161la na kozolcu. Obe\u0161enega. Neutola\u017eljivo je jokala, ko jo je tisti dan poklicala po telefonu in ji povedala, da se mora vrniti domov. Da jo potrebujejo in da itak ne more ve\u010d \u0161tudirati, saj so ostali brez denarja.<\/p>\n Sesul se ji je svet. \u0160ele po nekaj letih si je priznala, da ne zaradi smrti o\u010deta ali zaradi tega, ker je morala prekiniti \u0161tudij, \u010deprav\u00a0 je neznansko u\u017eivala v njem, pa\u010d pa zaradi tega, ker je morala zapustiti njega.<\/p>\n S koti\u010dkom o\u010desa je zopet opazila \u010drno senco, ki je \u0161vignila za nagrobno plo\u0161\u010do, nekaj metrov stran. Dobesedno stresla se je, tako jo je zmrazilo. ‘Pa saj nisem nora, no!’ se je vzela v roke in po\u010dasi stopila do nagrobnika, za katerim je izginila \u010drna gmota. Obstala je nekaj sekund in \u010dakala ali se bo zopet pojavila. \u010cutila je, kako ji razbija srce in morala je brzdati svoje misli, ki so hotele poleteti v nebo. Po\u010dasi se je sklonila za nagrobnik z o\u0161abnimi zlatimi \u010drkami in zbirala pogum. Pokukala je \u010dezenj.<\/p>\n Ni\u010d.<\/p>\n ‘Pa saj nisi mislila, da bo\u0161 kaj videla!’ si je posmehljivo zabrusila in se zravnala. Nenadoma je za sabo zasli\u0161ala tih glas. Dlake na rokah so ji stale po konci kot \u0161ibice in morala se je prav prisiliti, da se je obrnila.<\/p>\n \u00bbO ti luba du\u0161a,\u00ab je tiho dahnila.<\/p>\n Videla ga je.<\/p>\n Izza \u0161opa rozastega zimskega resja je kukal kosmat \u010drn rep. Ni bil velik. Tiho se je pribli\u017eala, da vidi komu pripada, ko je nenadoma spet izginil. Mali \u010drni muc jo je sli\u0161al in zbe\u017eal. Sklonila se je, da bi zgledala manj\u0161a, in se je morda ne bi tako bal, in ga poklicala. Razmi\u0161ljala je ali ima v torbici kaj u\u017eitnega, saj ga obi\u010dajni muc-muc<\/em>, o\u010ditno ni prepri\u010dal. Tako sklonjena se je pomikala v smeri njegovega bega, ko ga je kon\u010dno spet zagledala, \u010depe\u010dega pri kupu sve\u010d. O\u010ditno mu je bila v\u0161e\u010d njihova toplota.<\/p>\n ‘Rev\u010dek. Bog si ga vedi kako dolgo \u017ee stra\u0161i\u0161 med grobovi.’<\/p>\n Nekomu se je zdela pametna ideja, da muca pusti na pokopali\u0161\u010du. Nekdo ga bo \u017ee na\u0161el. ‘No, saj je bila kar dobra logika,’ se je morala strinjati z neznancem, ki se je hotel znebiti ma\u010dka. V kri\u017eu jo je za\u010delo zbadati in res si je \u017eelela, da to malo bitje preneha s skrivalnicami. ‘Pri sve\u010dah mu je toplo. Po\u010dakal me bo,’ je bila prepri\u010dana, ko se je sklonjena kot Notredamski zvonar, \u017ee nekaj minut \u0161la ti lovi\u0161<\/em>, s prestra\u0161enim pokopali\u0161kim duhcem. A o\u010ditno ni bil istega mnenja. Ko ga je nekaj sekund gledala z najbolj prijaznim pogledom, kar ga je premogla, je stopila korak naprej. In \u0161e enega. In \u0161e enega.<\/p>\n ‘Jezus, moj\u00a0 kri\u017e!’ Po\u010dasi je stegnila roko in \u017ee skoraj za\u010dutila njegove dolge brke, ko jo je nenadoma popihal proti zimzeleni cipresi, na sosednjem grobu.<\/p>\n \u00bbTi presneto \u0161\u010dene!\u00ab je zarobantila in se z muko zravnala. Bila si je iz o\u010di v o\u010di z za\u010dudenim mo\u0161kim.<\/p>\n \u00bbKatja? Kaj hudi\u010da pa po\u010dne\u0161?!\u00ab<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Pred vami je NOVA – 16. kratka zgodba. O \u010dem govori? O tem kako \u010dudne poti nekaterim namenja usoda. Vabljeni. ***************************************************************************************************************************************************** Zaprla je vrata avtomobila in preverila, \u010de je vzela torbico in telefon. Prej\u0161nji teden so zopet nekomu vlomili v avto. Predolg \u0161al si je \u0161e enkrat ovila okrog vratu, a ji je \u0161e vedno segal \u010dez pas. Ko ga je pletla je bila z mislimi nekje drugje in enostavno ni opazila, kako dolg je \u017ee. Bil je moder in mehek kot puh. Rada ima pletenine. Ti novi materiali jo zapeljejo tisti trenutek, ko jih pobo\u017ea z dlanjo. Kot bi bo\u017eal naro\u010dje pi\u0161\u010dan\u010dkov. Na pokopali\u0161\u010du je bilo malo ljudi. Pa saj ni \u010dudno, glede na to, kako gosta je bila megla. Na tleh, ob kontejnerju za sve\u010de, je bilo nekaj plasti\u010dnih ostankov ugasle svetlobe. Bil je poln. Do vrha. Segla je po plasti\u010dni posodi od Persila, ko je opazila, da \u0161e sploh niso namestili pipe za vodo. Premrzlo je \u0161e bilo. ‘Pa saj je prej\u0161njo no\u010d de\u017eevalo,’ je pomislila in stopila na pe\u0161\u010deno potko, ki je vodila med grobovi. \u010cevlji so spu\u0161\u010dali \u010dudne zvoke, ko so se pete ugrezale v oster pesek. Kot bi nekdo hrustal star kruh. Na nekaterih grobovih so bile ikebane, ki so delale dru\u017ebo mrtvim \u017ee vse od prvega novembra. Tudi sama je vedno kupila tako iz suhega cvetja. Dr\u017eala je vse do pomladi. Pri zelenkastem nagrobniku je zavila levo in pazila na komolce, ko je stopicljala med o\u017eino nagrobnikov na desni in ostrimi robovi marmorja na tleh. Veliko sve\u010d je bilo prevrnjenih. De\u017eevna no\u010d je bila vetrovna. Sli\u0161ala je kako zelo je nebo jokalo in kako mo\u010dno je pihal veter. Zdelo se ji je, da ga je \u010dutila \u010dez stene. Pre\u010dkala je glavno pot, na katero so pred leti polo\u017eili velike betonske plo\u0161\u010de. Niso ji bile v\u0161e\u010d, a je razumela, da so se odlo\u010dili zanje in tako olaj\u0161ali prevoz mrtva\u0161kega voza do grobov. Krste so te\u017eke, gume pa \u0161iroke in v\u010dasih je pot od ve\u017eice do groba terjala kar precej napora. ‘Ne vem zakaj sta ga vedno ti\u0161\u010dala dva stara gospoda, ki sta \u0161e sama te\u017eko hodila,’ je v mislih bolj grajala kot spra\u0161evala. Videla je, da so sosedje na novo uredili grob, ali pa tega do sedaj sploh ni opazila. Odlo\u010dili so se za pisan siv marmor in veliko plo\u0161\u010do, ki je pokrivala skoraj ves grob. ‘Po\u010dila bo,’ je bila prepri\u010dana, a vseeno zadovoljna, da so kon\u010dno odpravili zanemarjenost, ki je kazila izgled. Prihajali so redko, zato se je plevel vedno razrastla vse povprek, da ga je v\u010dasih sama prikraj\u0161evala, ko je za\u010del siliti \u0161e na njihov grob. Obstala je in globoko zajela sapo. Roke je ti\u0161\u010dala v \u017eepe in se s prsti igrala z \u017eetonom za nakupovalni vozi\u010dek. Hladno ji je bilo. ‘Res bo treba popraviti zid.’ Zopet se je za\u010del kru\u0161iti omet, \u010deprav je minilo \u0161ele tri leta od kar ga je dala urediti. Beli okru\u0161ki so padli na \u010drn marmor in ustvarili kontrasten vzorec. ‘\u010cudno, da jih de\u017e ni spral,’ je pomislila. Stala je pred grobom in \u010dez nekaj \u010dasa ponovno za\u010dela brati imena in letnice rojstev in smrti kot je to po\u010dela vedno znova, ko je pri\u0161la. Lahko bi jih vedela \u017ee na pamet, a jih ni. Najbr\u017e se ji niso zdele preve\u010d pomembne. ‘Kaj pa se lahko spremeni, \u010de se v kateri zmotim?’ Pogled ji je ostal prikovan na imenu Tone. Trinajst let je \u017ee od tistega poletja, ko ga je pokopala. Peklensko vro\u010de je bilo tistikrat. Redki pogrebci so iskali hlad v senci velikih borov, ki so rastli zraven mrli\u0161ke ve\u017eice, sama pa je stala zraven \u017eare in brezizrazno strmela v ikebano rde\u010dih nageljnov. Dvajset jih je naro\u010dila. Po enega za vsako leto, ko sta bila poro\u010dena. Pevci so peli o lipi in jo spomnili, da mora popoldan malce preme\u0161ati lipovo cvetje, ki ga je su\u0161ila na podstre\u0161ju. ‘\u010cudno kaj \u010dloveku hodi po glavi v tistih klju\u010dnih trenutkih.’ Pogrebnik, z belimi rokavicami na rokah, je zagrabil \u017earo in jo pridr\u017eal pred sabo. Vljudno je z glavo pokimal proti njej in ji dal vedeti, da se bo za\u010delo. Prikimala mu je nazaj. Ni opazila kdaj je pri\u0161el \u017eupnik. S \u010dela mu je tekel pot. \u017de prej je bilo vro\u010de, sedaj pa je za\u010del pihati \u0161e veter, a na \u017ealost ni prav ni\u010d razhladil ozra\u010dja, kve\u010djemu obratno. Kot bi bili v ventilatorski pe\u010dici, se je zdelo. ‘Kdaj sem nazadnje pekla kruh?’ Po\u010dasi, kot se za pogreb spodobi, je kratka \u010detica korakala proti grobu, ki je bil kar precej oddaljen od ve\u017eice. \u0160kripajo\u010di koraki, \u017euborenje molitve in pot, ki ga je \u010dutila na zatilju. Hodila je sama, za njo pa nekaj njenih sodelavcev, ki so pri\u0161li iz vljudnosti, in nekaj njegovih daljnih sorodnikov. Sploh ni ve\u010d vedela kdo je kdo. Niso se dru\u017eili ve\u010d kot so terjali pogrebi in krsti. Mo\u017e za nikogar ni imel lepe besede. Nikoli. Zanj so bili vsi lenuhi in \u0161krtuhi, \u010deprav je slednje prej veljalo zanj kot pa za katerega od njih. Na za\u010detku je \u0161e kdo pri\u0161el na obisk, na kavo in klepet, ob nedeljskih popoldnevih. Potem pa so obiski, spri\u010do njegovega ve\u010dnega nerganja \u010dez politiko, dr\u017eavo, cerkev, sosede, pri\u010deli usihati. Rekel je, da mu je vseeno, ona pa je vedela da ga mori. Rad se je namre\u010d postavljal s kmetijo, ki jo je podedoval od o\u010deta, in jemala mu je vso energijo in \u010das, kar ju je premogel. Od jutra do ve\u010dera je delal na poljih in v hlevu, zve\u010der pa se je rad ustavil v kleti. In ni bilo redko, da je kar tam tudi prespal. Tega je bila \u0161e najbolj vesela. A takrat, ko ni, se je primajal v kuhinjo, da mu postre\u017ee ve\u010derjo. Vedno jo je bilo neznansko strah ali bo zadovoljen, ali pa bo nemara le zamahnil z roko in bo ve\u010derja zletela po zribanih kuhinjskih tleh. Velikokrat pa je zamahnil tudi proti njej. Bila je drobne postave, on pa pravi robavs, v katerega se je menda enkrat zaljubila. Ali pa ji je nemara to v glavo vbila njena mama, ki jo je tako dolgo prepri\u010devala, da je zanjo, in njeno dru\u017eino, on najbolj\u0161a izbira, da je nekega dne kon\u010dno klonila in rekla Da. Ustavili so se pri grobu v katerega je bila skopana mala luknja za \u017earo. Ilovnate grude so bile povr\u0161no pokrite z zelenim tepihom umetne trave, ob kovano ograjo sosedovega groba pa je bila naslonjena lopata. Nenadoma je nekdo prekinil ti\u0161ino. Tajnik krajevne skupnosti je za\u010del z govorom.\u00a0 Da je imel rad zemljo in da je bil dober gospodar, je razlagal \u017ealujo\u010dim. In o tem kako je njegova prerana smrt prizadela njegovo neutola\u017eljivo \u017eeno, ki jo je ljubil, ona pa mu je zvesto stala ob strani.\u00a0 V dobrem in slabem. V trebuhu jo je stisnilo od gneva in najraje bi zakri\u010dala. ‘Res je bil dober gospodar,’ je pomislila, ‘a je bil tudi en preklet prasec!’ Kolikokrat si je pono\u010di na lica polagala hladne obkladke, da bi zjutraj ne bila vsa zate\u010dena v obraz! Kolikokrat si je spletla kito, \u010deprav je bila staromodna in je ni marala, zato, da je prekrila manko las, ki so ostali med prsti njegovih mo\u010dnih rok! Kolikokrat si je zapestja zavijala v zeljne vehe, da bi potegnile iz razbolelih sklepov vro\u010dino in bole\u010dino! Vedno, ko se je napil, je privrel na plano o\u010ditek, da mu ni mogla dati dedi\u010da. Videla ga je v njegovih o\u010deh, zjutraj, ko je pri\u0161el v kuhinjo na kavo, ko je odhajal na njivo, sli\u0161ala, ko sta \u0161la v cerkev in je, kot mimogrede, navrgel, da bosta molila za uresni\u010ditev skupne \u017eelje. Ona pa sploh ni bila ve\u010d prepri\u010dana, da si \u017eeli otroka. ***—*** ‘Jaz no\u010dem biti pokopana tukaj!’ jo je nenadoma pre\u0161inilo. Kako naj dovoli, da jo polo\u017eijo zraven njega, ki ga je takrat zasovra\u017eila do zadnjega diha svojega \u017eivljenja? ‘Ena, dva, tri, \u0161tiri, pet \u2026’ zasmejala se je ob presenetljivi ugotovitvi. ‘Pa saj sploh ne morejo zapisati mojega imena na nagrobnik. Predolgo ime imam.’ ‘Ka-ta-ri-na Le-o-ni-da,’ je spravljala \u010drke v prostor, ki je bil \u0161e na razpolago, na sicer velikem dru\u017einskem nagrobniku. ‘Menda me ja ne bodo pokopali brez letnic na nagrobniku!’ je osupla pomislila. ‘To bi bilo skrajno \u010dudno.’ Ko je bila majhna pun\u010dka, se ji je zdelo, da ji dve, tako resni imeni ne pristajata, a mama je vztrajala, da bo enkrat \u0161e nekaj iz nje, in da mora zato imeni nositi ponosno, kar se le da. \u010cez \u010das se je potola\u017eila, da ima eno, pa\u010d malo dalj\u0161e ime, ki pa je nekaj posebnega. Vzljubila ga je, pa vendar se je v\u010dasih za nala\u0161\u010d podpisala Katarinaleonida, samo, da je jezila predavatelje. Ob spominu na prvi letnik \u0161tudija, se ji je na obrazu zarisal grenak nasmeh. To je bilo \u010dudovito obdobje njenega \u017eivljenja. Kako neznansko sre\u010dna je bila, ko so ji star\u0161i dovolili, da gre \u0161tudirat. Mestni vrve\u017e, tako druga\u010den od va\u0161kega, jo je o\u010daral. Rada je imela dom, vendar je nekaj pogre\u0161ala. \u0160e sama ni vedela kaj, a ji je postalo jasno, ko je \u0161la \u017eivet v mesto. U\u017eivala je v dru\u017ebi mladih ljudi, veselih in polnih prepri\u010danja, da se jim ne more zgoditi ni\u010d slabega. V\u0161e\u010d ji je bila omikanost me\u0161\u010danov, igrivost ve\u010dernih spogledovanj, obo\u017eevala je koncerte in spo\u0161tovala duh knji\u017enic v katerih se je po\u010dutila kot v raju. In spoznala je njega, ki jo je edini smel klicati Katja. Nenadoma se ji je zazdelo, da je videla \u010drno senco, ki je \u0161vignila levo od nje. Srh ji je \u0161el po hrbtu, nenazadnje je bila na pokopali\u0161\u010du. Ozrla se je in videla mo\u0161kega, ki je stal nekaj vrst stran od nje, pri grobu s \u010dudovito zimzeleno cipreso. Bil je predale\u010d, da bi senca bila njegova. Opazila je, da se sonce nadvse trudi pregnati meglo. Difuzna svetloba okrog nje je megleno kopreno obarvala rumenkasto in ustvarila nezemeljski ob\u010dutek, ki jo je slepil. Popravila si je \u0161al in njegov oran\u017een krajec vrgla \u010dez ramo smaragdno zelenega pla\u0161\u010dka. \u017de vrsto let je zopet nosila barvna obla\u010dila. ‘O\u010ditno se mi je samo zdelo,’ je sklenila in misli popeljala nazaj v \u010das, ki se ga je vedno znova in znova spominjala. ‘Kako druga\u010de bi bilo, \u010de bi takrat lahko nadaljevala \u0161tudij,’ je z \u017ealostjo pomislila. A nekega dne je nenadoma izginil njen o\u010de. Zabredel je v dolgove in je, ni ji bilo jasno zakaj, mislil, da se jih bo dru\u017eina znebila, \u010de si bo sodil sam. ‘Prekleta reva!’ Mama ga je na\u0161la na kozolcu. Obe\u0161enega. Neutola\u017eljivo je jokala, ko jo je tisti dan poklicala po telefonu in ji povedala, da se mora vrniti domov. Da jo potrebujejo in da itak ne more ve\u010d \u0161tudirati, saj so ostali brez denarja. Sesul se ji je svet. \u0160ele po nekaj letih si je priznala, da ne zaradi smrti o\u010deta ali zaradi tega, ker je morala prekiniti \u0161tudij, \u010deprav\u00a0 je neznansko u\u017eivala v njem, pa\u010d pa zaradi tega, ker je morala zapustiti njega. S koti\u010dkom o\u010desa je zopet opazila \u010drno senco, ki je \u0161vignila za nagrobno plo\u0161\u010do, nekaj metrov stran. Dobesedno stresla se je, tako jo je zmrazilo. ‘Pa saj nisem nora, no!’ se je vzela v roke in po\u010dasi stopila do nagrobnika, za katerim je izginila \u010drna gmota. Obstala je nekaj sekund in \u010dakala ali se bo zopet pojavila. \u010cutila je, kako ji razbija srce in morala je brzdati svoje misli, ki so hotele poleteti v nebo. Po\u010dasi se je sklonila za nagrobnik z o\u0161abnimi zlatimi \u010drkami in zbirala pogum. Pokukala je \u010dezenj. Ni\u010d. ‘Pa saj nisi mislila, da bo\u0161 kaj videla!’ si je posmehljivo zabrusila in se zravnala. Nenadoma je za sabo zasli\u0161ala tih glas. Dlake na rokah so ji stale po konci kot \u0161ibice in morala se je prav prisiliti, da se je obrnila. \u00bbO ti luba du\u0161a,\u00ab je tiho dahnila. Videla ga je. Izza \u0161opa rozastega zimskega resja je kukal kosmat \u010drn rep. Ni bil velik. Tiho se je pribli\u017eala, da vidi komu pripada, ko je nenadoma spet izginil. Mali \u010drni muc jo je sli\u0161al in zbe\u017eal. Sklonila se je, da bi zgledala manj\u0161a, in se je morda ne bi tako bal, in ga poklicala. Razmi\u0161ljala je ali ima…<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2941,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[13],"tags":[],"class_list":["post-4576","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-blog"],"jetpack_featured_media_url":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-content\/uploads\/2016\/07\/Mika_in_pero_amm.jpg","acf":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4576","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4576"}],"version-history":[{"count":8,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4576\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4584,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4576\/revisions\/4584"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2941"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4576"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4576"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4576"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}