Pred vami je NOVA kratka zgodba – bila je napisana v enem, in o enem, od najlep\u0161ih koti\u010dkov na\u0161e de\u017eele. Pa seveda o ljudeh, ki jih rada opazujem.<\/p>\n
****************************************************************************************************************************************<\/p>\n
Sredi gri\u010dev z vinogradi naro\u010dim pivo \u2026 in veliki kapu\u010dino. \u017de od jutra pohajkujem in v fotografski objektiv lovim nekoliko srame\u017eljive bele \u010daplje, neskon\u010dne linije vinogradni\u0161kih stebri\u010dkov, nasade jel\u0161 in se izogibam lu\u017eam, razmetanim po makadamskih cestah, ki so kot \u017eile pokrajine, ki vodijo popotnike in kmete do polj in vinogradov. \u017dejna sem, za \u017eejo pa \u010dlovek ne naro\u010di kozarca vina.<\/p>\n
Iz zvo\u010dnika se kotali tihi Hello, how are you?<\/em>\u00a0 Imam se dobro. Tudi danes, ko sem \u0161e v jutranjem mraku zadihala na polna plju\u010da in brez slabe vesti zakorakala po blatnem kolovozu, \u010deprav sem vedela, da me bo skoraj zagotovo dobil de\u017e, ki je grozil z italijanske strani. Aparat sem le \u0161e bolj stisnila k sebi in si kapo potegnila globoko \u010dez u\u0161esa, kljub temu, da je bilo jutro skoraj toplo, nekako \u2026 mehko. Zdelo se mi je, da vonjam morje.<\/p>\n Skozi oblake, ki se v vseh mogo\u010dih oblikah podijo po nebu, se tu pa tam srame\u017eljivo, in le za nekaj trenutkov, poka\u017ee son\u010dni \u017earek. Le toliko, da pobo\u017ea vinograde, ki samevajo, saj je grozdje \u017ee v kleteh. Ni \u0161e tistih pravih jesenskih barv<\/em>, mi je rekel sprehajalec s psom \u2013 spremljala ga je razposajena mad\u017earska vi\u017ela, ki je \u0161nofljala za vsakim \u0161opom trave, Pridite spet drug teden<\/em>. Res je, le tu pa tam se med zelenimi vrstami bahato \u0161opiri rumeno-rde\u010dkasta zaplata, ki se bo slej ko prej razlezla \u010dez celotne gri\u010de. Mogo\u010dno cerkev na Sveti gori osvetli son\u010dni \u017earek – pozdrav, mogo\u010de opomnik od zgoraj, da sonce vedno sije, je pa res, da je v\u010dasih nad oblaki.<\/p>\n Receptorka v ozadju nekomu po telefonu odgovarja, da je za Martinovo vse zasedeno – kako pak. Saj smo vendar v Brdih.<\/p>\n Za\u010dutim rahel pi\u0161 vetra. Vstopita dva mo\u0161ka – eden s \u010dopom in drugi z belim klobukom. \u00bbJaz bom kafje do pol \u0161al\u010dke\u00ab, re\u010de prvi. \u00bbDo pol \u0161al\u010dke\u00ab, ponovi natakarica, drugi pa naro\u010di le kozarec vode.<\/p>\n I found a girl … Prekinja njun pogovor o tem ali je pi\u0161kot postre\u017een zraven kave dober ali ne.<\/p>\n Na vrhu Nanosa se je ugnezdil bel oblak in kot da no\u010de ve\u010d dol. \u017de \u010dez nekaj minut se mu je pridru\u017eila kopica novih, da zgledajo kot obilna plast sladkorja na velikem krofu.<\/p>\n V kapu\u010dino namakam pi\u0161kot in vmes tipkam na telefonu opomnik za novo zgodbo. S prstom potegnem besedilo navzdol in ugotovim, da pravzaprav ne gre ve\u010d za opomnik, ampak kar precej\u0161en del zgodbe. Pi\u0161kot se mi razmo\u010di in z \u017eli\u010dko pobiram iz skodelice, z zna\u010dilnim toskanskim motivom linije vitkih cipres, mehko pecivo. Strinjam se z gospodom, ki je na stol pazljivo odlo\u017eil bel klobuk s \u010drnim trakom, da je dober.<\/p>\n \u2026 darling, you look perfect tonight.<\/p>\n Naslonim se nazaj in skozi ogromna steklena okna, ki segajo od stropa, pa vse do tal, opazujem okolico. Pred mano le\u017ei cela dolina, valovita in gri\u010devnata. In vsa zelena. Rada imam zeleno. Na skoraj vsakem hrib\u010dku je skupek hi\u0161 iz katerega kuka cerkveni zvonik. Pet jih na\u0161tejem. Tudi zraven hi\u0161e kjer prebivam je cerkev katere zvon se ogla\u0161a vsako uro. Pozimi ne moti, poleti, ko imamo radi odprta okna, da se spalnica pono\u010di shladi, pa je najbr\u017e mote\u010de.<\/p>\n Tam preko je vinograd v obliki trikotnika, ki mu je nekdo s \u0161karjami od\u0161krtnil vrh, ki ga je potreboval za majhno belo hi\u0161ko s plehnato streho. Trtine vrste v njem so kot \u0161rafure \u2013 to\u010dne in vzporedne se pre\u010dno raztezajo od ene katete do druge.<\/p>\n Na \u0161ipi je \u010dedalje ve\u010d motnih pack \u2013 vanjo se zaletavajo velike, osamljene kaplje, ki jih veter nosi po pokrajini. Ne sli\u0161im njihovega stoka, le opazujem kako v malce vijugasti sledi po\u010dasi drsijo proti tlom.<\/p>\n Dolijem si hladno pivo in spraznim steklenico, ki jo odlo\u017eim malce stran, na desno od skodelice s kavo, da mi ne kvari pogleda. Dobr\u0161na plast pene v kozarcu me zmoti \u2013 ne maram je, a nalivam le z eno roko \u2013 v drugi imam telefon s katerega berem zapisano.\u00a0 Spomnim se na nekoga, ki pije samo ledeno mrzlo pivo in \u010de se slu\u010dajno zgodi, da se mu, preden sprazni steklenico, malce segreje, ga pusti in naro\u010di novega. Potrata? Kaprica? Ne vem \u2013 v bistvu mi je vseeno.<\/p>\n Vstopi mo\u0161ki s \u0161alom in kapo katere zaobljeni krajci se skoraj dotikajo okvirjev njegovih o\u010dal. Spra\u0161uje ali se lahko dobi kosilo, a restavracija \u017eal dela le med vikendi. Oktober je \u2013 ampak, a ni to najpomembnej\u0161i mesec te vinorodne pokrajine? Lahko bi imeli odprto, pomislim. Razo\u010daran je, \u0161e bolj pa, ko mu prijazna receptorka, ki gostom stre\u017ee tudi pija\u010do, predlaga dve lokaciji z dobro hrano, \u010de\u0161 Tam smo \u017ee bili, a ne dovolijo vstopa psom<\/em>. Takrat zagledam, da zunaj stoji \u017eenska z majhnim belim psom, podobnim jack russellu, morda malce ve\u010djim, in se upira burji. Rada imam pse, a v jedilnici z gosti jih tudi jaz ne bi imela. Da so lani to dovolili, letos pa ne<\/em>. Dvomim v njegove besede, po moje le trka na mehko srce zaposlene, ki ju res \u010dez nekaj trenutkov povabi v toplo notranjost. \u017de naslednji hip se psu zdi visok vr\u010d z mokrimi de\u017eniki, ki stoji pri vhodnih vratih, nadvse sumljiv, zato za\u010dne cviliti.<\/p>\n \u0160e dobro, da se ravno odpravljam. Pes za\u010dne tiho ren\u010dati, lastnica pa ga, kako tipi\u010dno, neuspe\u0161no posku\u0161a pomiriti s ploho stavkov, ki jih niti otroci ne bi povsem razumeli, kaj \u0161ele pes. Okrog vratu si zavijem \u0161irok, temno rde\u010d \u0161al in navle\u010dem nase bundo s kapuco, ki mi je v teh dneh pri\u0161la \u017ee nekajkrat prav.<\/p>\n \u00bbUtihni, da te ne vr\u017eejo ven!\u00ab<\/em> na pol v \u0161ali zagrozim psu in si na hrbet oprtam te\u017eak fotografski nahrbtnik. Telefon stla\u010dim v desni \u017eep in skrbno potegnem zadrgo – res ga ne \u017eelim izgubiti. Pla\u010dam naro\u010deno in natakarici po potrebi<\/em> pustim euro napitnine, ker da tako prijazno osebo redko sre\u010dam. Zahvali se kot bi bil ta euro prvi po ne vem koliko \u010dasa.<\/p>\n \u00bbNasvidenje\u00ab, \u0161e pozdravim nekoliko jezno gospo s sitnim psom in se odpravim v veter, ki dela te\u017eave jati \u0161korcev, ki so zdru\u017eeni v lete\u010do, spreminjajo\u010do se, a usklajeno \u010drno gmoto, medtem ko i\u0161\u010dejo zadnje trse nepobranega grozdja.<\/p>\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Pred vami je NOVA kratka zgodba – bila je napisana v enem, in o enem, od najlep\u0161ih koti\u010dkov na\u0161e de\u017eele. Pa seveda o ljudeh, ki jih rada opazujem. **************************************************************************************************************************************** Sredi gri\u010dev z vinogradi naro\u010dim pivo \u2026 in veliki kapu\u010dino. \u017de od jutra pohajkujem in v fotografski objektiv lovim nekoliko srame\u017eljive bele \u010daplje, neskon\u010dne linije vinogradni\u0161kih stebri\u010dkov, nasade jel\u0161 in se izogibam lu\u017eam, razmetanim po makadamskih cestah, ki so kot \u017eile pokrajine, ki vodijo popotnike in kmete do polj in vinogradov. \u017dejna sem, za \u017eejo pa \u010dlovek ne naro\u010di kozarca vina. Iz zvo\u010dnika se kotali tihi Hello, how are you?\u00a0 Imam se dobro. Tudi danes, ko sem \u0161e<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2941,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[13],"tags":[],"class_list":["post-5440","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-blog"],"jetpack_featured_media_url":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-content\/uploads\/2016\/07\/Mika_in_pero_amm.jpg","acf":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5440","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5440"}],"version-history":[{"count":1,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5440\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5441,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5440\/revisions\/5441"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2941"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5440"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5440"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5440"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}