Pred vami je NOVA zgodba. Utrinki nekega sobotnega dopoldneva, ki sem jih napisala v toplem objemu kavarne. Celjani jo bodo prepoznali in se morda celo na\u0161li v njej. Ampak lahko bi se zapisala kjerkoli.<\/p>\n
*****************************************************************************************************************************************<\/p>\n
Primem za kljuko in v notranjost potisnem te\u017eka kavarni\u0161ka vrata. Objame me toplota prostora, ki di\u0161i po praznikih in je polna ljudi. K mizam vabijo stoli in fotelji povsem razli\u010dnih oblik, materialov in barv. Turkizno moder dvosed, ki v dru\u017ebi \u0161e dveh foteljev kraljuje sredi prostora, je prost, a se mi ne zdi fer, da ga zasedem \u2013 sama sem, zato si izberem prostor ob steni.<\/p>\n
\u00bbKava?\u00ab<\/p>\n
\u00bbNe, hvala. Danes bom \u010daj. Saj \u0161e imate japonsko \u010de\u0161njo?\u00ab<\/p>\n
Nasmehne se mi in odbrzi s pladnjem na konici prstov.<\/p>\n
Sle\u010dem pla\u0161\u010d, ga prelo\u017eim, da se izpod volnene \u010drnine poka\u017ee rde\u010da notranjost, in ga polo\u017eim \u010dez naslon fotelja. Razve\u017eem \u0161al in snamem kapo, ki sem si jo kupila, ko se mi je zazdelo, da bo zdaj zdaj za\u010delo padati z obla\u010dnega neba.<\/p>\n
Sivkast ikejin fotelj prekriva umetno belo krzno, ki verjetno pokriva made\u017ee ali pa so le poskusili poudariti zimski \u010das. V topli kavarni je vi\u0161ka, torej skoraj zagotovo dr\u017ei prvo. Sedem in se pogreznem globoko vanj.<\/p>\n
Kavarno napolnjuje diskretna glasba kralja bo\u017ei\u010dnega \u010dasa \u2013 Michaela Bubleja.<\/p>\n
\u00bbTri minute,\u00ab me prijazno opomni, ko predme postavi pladenj s \u010dajnikom, skodelico in \u0161tirimi vre\u010dicami sladkorja.<\/p>\n
Pogledam na uro in potrpe\u017eljivo \u010dakam. Dvignem pokrov\u010dek in iz zgornje odprtine \u010dajnika komaj povle\u010dem vre\u010dico \u010daja, ki se je dodobra razbohotil. Ne\u017een vonj japonske \u010de\u0161nje \u2013 kdo bi vedel, \u010de res tako di\u0161i, mi priplava pod nos, zato mu namenim nekaj sekund, nato pa \u010daj z visokim curkom, da se vmes malce shladi, vlijem v skodelico.<\/p>\n
Na levi stoji smre\u010dica z belimi okraski in lu\u010dkami, ki malce prehitro utripajo. Raje imam tiste po\u010dasi uga\u0161ajo\u010de, ki spominjajo na zapiranje zaspanih otro\u0161kih vek, ko se trudijo ostati budne.<\/p>\n
Vstopi par srednjih let. \u017denska ima ravno tako rde\u010do bundo, ki jo i\u0161\u010dem \u017ee nekaj \u010dasa. Skoraj jo \u017ee vpra\u0161am katere znamke je, ko si jo sle\u010de in polo\u017ei preko naslona stola povsem blizu mene. Na \u010drni etiketi pi\u0161e Pull & B \u2026<\/p>\n
\u010caj. Ne\u017eno rumena teko\u010dina v \u0161iroki beli skodelici z gladkim, ravno prav zaobljenim robom in ro\u010dajem v katerega udobno zdrsne prst.<\/p>\n
Zasli\u0161im znan mo\u0161ki glas. S pogledom poi\u0161\u010dem lastnika in se nasmehnem – za mizo ob oknu sedi znanec z dru\u017eino, pije kavo in je iz vre\u010dke na pol potegnjeno pekovsko pecivo. Tudi sama ga v\u010dasih kupim, potem pa mi ga je nerodno jest za mizo lokala.<\/p>\n
Gospodi\u010dna! <\/em><\/p>\n Ja, prosim? <\/em><\/p>\n Moja \u017eena bo \u0161e enkrat isto \u2026 Ne, hvala, jaz ne bom ni\u010d<\/em>.<\/p>\n Pomislim, zakaj potem \u017eena ni naro\u010dila sama?<\/p>\n Nad glavo, s stropa, visi 50 lestencev – le 6 jih gori. So razli\u010dnih velikosti, a vsi beli in okrogli, iz papirja \u2013 taki kot so bili moderni precej let nazaj, sedaj pa zopet prihajajo v modo. Na nekatere so obesili sne\u017einke iz stiropora, ki se rahlo pozibavajo vsaki\u010d, ko kdo odpre vhodna vrata.<\/p>\n Vstopi gospa in sname o\u010dala, ki so se ji v trenutku zarosila. Z njimi nekaj \u010dasa maha po toplem zraku, ki di\u0161i po sve\u017ee mleti kavi.<\/p>\n Srebam sladkast \u010daj in opazujem prostor in ljudi, ki so si na to sobotno dopoldne vzeli \u010das za prijatelje ali pa se le odlo\u010dili popiti topel napitek v prijetni notranjosti \u2013 danes je siv mrzel dan in ni da bi \u010dlovek sedel zunaj, pa \u010deprav so na razpolago odeje.<\/p>\n Za sosednjo mizo sedi mlad par, oba na isti strani. Tega nisem nikoli razumela. A ni bolj logi\u010dno, da sedi\u0161 nasproti, da se gleda\u0161 v o\u010di, ko se pogovarja\u0161 ali le preu\u010duje\u0161 ljubljeni obraz? Se je poglobila smejalna guba ob ustnicah, ki jih tako rad poljublja\u0161 ali tista zaskrbljena<\/em> med obrvmi? Me samo gleda ali me vidi?<\/p>\n Mlado dekle, ki stre\u017ee, si potisne pramen gostih temnih las za levo uho. Razpu\u0161\u010dene ima, da ji se\u017eejo skoraj do pasu. Tudi jaz v njenih letih nisem hotela nositi spetih. Niti jih no\u010dem nositi dandanes, \u010de prav pomislim.<\/p>\n Sre\u010dam se z mo\u0161kim pogledom in obema se za be\u017eni trenutek zazdi, da se poznava. Oba naenkrat ugotoviva zmoto in iskrica v o\u010deh v trenutku ugasne. Umakneva pogled.<\/p>\n Vstopi dru\u017eina z dvema otrokoma. Pun\u010dka je ve\u010dja, z dolgimi svetlimi lasmi na vsaki strani obraza in zlato-ble\u0161\u010de\u010dim nahrbtnikom. Fantek nosi \u00a0veliko torbo \u010dudne oblike. Ko gre mimo, skozi mre\u017eico vidim, da je v njej majhno sku\u0161trano bitje. Zaj\u010dek. Vsaj zdi se mi, da fant ne bi nosil s sabo muce. Njegov o\u010de nosi \u010drno kapo na \u0161ilt, ki jo ne sname niti za mizo. Morda skriva ple\u0161o.<\/p>\n O\u010dka za mizo ob oknu dela \u010dopek pun\u010dki, ki se mu zvija na kolenih. Opozori jo naj miruje, a se mu povzpne v objem. Poljubi jo in kot da jo je s tem pomiril – pun\u010dka mirno obsedi in se naslanja v gnezdo mogo\u010dnega o\u010detovega ramena. Kako je ko te poljubi obraz z brado?<\/p>\n Sestrica fantka z zaj\u010dkom je dobila vro\u010do \u010dokolado s smetano, ki zgleda tako slastno, da se mi pocedijo sline. Malce sem ji nevo\u0161\u010dljiva. Iz \u010dajnika si nalijem preostanek \u010daja, ki je temnej\u0161i kot je bil na za\u010detku. In precej bolj trpek.<\/p>\n \u017denska v dru\u017ebi, ki sedi v kotu na desni, se glasno zasmeje. Ozrem se. Lepa gospa je, s sve\u017eo frizuro in o\u010dali s temnim okvirjem, ki pa\u0161e k barvi njenih las. Vidim, da za njimi stoji \u0161e ena smre\u010dka, z rde\u010de zlatimi okraski. Bolj mi je v\u0161e\u010d od one z belimi.<\/p>\n Na mizicah so prozorne steklene vazice, iz njih pa kuka umetni dekor v obliki dveh zelenih listov in peclja z oran\u017eno kroglico. Sve\u017ea jelkina vejica v vodi ne bi smela biti te\u017eava v teh dneh. Ali pa\u010d.<\/p>\n Gospa s fri\u0161no frizuro vstane in fotografira svojo dru\u017ebo. Smejijo se in ujamem besede spodnje perilo ni tak problem.<\/em><\/p>\n Pogledam vre\u010dko na praznem fotelju za mojo mizo. V njem je bo\u017ei\u010dno darilo, ki sem si ga kupila na bol\u0161jem sejmu. Vsako soboto sem si ga ogledovala – o\u010ditno je \u010dakalo name. Pre\u010dudovito staro posrebreno stojalo s stekleno posodo za sadje. To\u010dno vem kam ga bom postavila. Rada kombiniram moderno in staro. A tisto res \u017elahtno staro, tisto, ki te pocuka za rokav in te prijazno nagovori z besedami, ki jih sli\u0161i\u0161 samo ti.<\/p>\n Na \u0161iroko polico velikega okna, vidi se, da je stavba zelo stara, so polo\u017eili lesene sani in nanje zlo\u017eili v darilni papir zavite pakete razli\u010dnih velikosti. V ozadju vidim bel napis in se ga trudim prebrati. \u010crke so nalepljene tako, da vabijo k branju tistega zunaj, na ulici. Nemara zato, da postoji, se nasmehne, in vstopi.<\/p>\n \u00bbNapravi to zmeraj, ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki te\u010de po strugi.\u00ab<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Pred vami je NOVA zgodba. Utrinki nekega sobotnega dopoldneva, ki sem jih napisala v toplem objemu kavarne. Celjani jo bodo prepoznali in se morda celo na\u0161li v njej. Ampak lahko bi se zapisala kjerkoli. ***************************************************************************************************************************************** Primem za kljuko in v notranjost potisnem te\u017eka kavarni\u0161ka vrata. Objame me toplota prostora, ki di\u0161i po praznikih in je polna ljudi. K mizam vabijo stoli in fotelji povsem razli\u010dnih oblik, materialov in barv. Turkizno moder dvosed, ki v dru\u017ebi \u0161e dveh foteljev kraljuje sredi prostora, je prost, a se mi ne zdi fer, da ga zasedem \u2013 sama sem, zato si izberem prostor ob steni. \u00bbKava?\u00ab \u00bbNe, hvala. Danes bom \u010daj. Saj \u0161e imate japonsko \u010de\u0161njo?\u00ab Nasmehne se mi in odbrzi s pladnjem na konici prstov. Sle\u010dem pla\u0161\u010d, ga prelo\u017eim, da se izpod volnene \u010drnine poka\u017ee rde\u010da notranjost, in ga polo\u017eim \u010dez naslon fotelja. Razve\u017eem \u0161al in snamem kapo, ki sem si jo kupila, ko se mi je zazdelo, da bo zdaj zdaj za\u010delo padati z obla\u010dnega neba. Sivkast ikejin fotelj prekriva umetno belo krzno, ki verjetno pokriva made\u017ee ali pa so le poskusili poudariti zimski \u010das. V topli kavarni je vi\u0161ka, torej skoraj zagotovo dr\u017ei prvo. Sedem in se pogreznem globoko vanj. Kavarno napolnjuje diskretna glasba kralja bo\u017ei\u010dnega \u010dasa \u2013 Michaela Bubleja. \u00bbTri minute,\u00ab me prijazno opomni, ko predme postavi pladenj s \u010dajnikom, skodelico in \u0161tirimi vre\u010dicami sladkorja. Pogledam na uro in potrpe\u017eljivo \u010dakam. Dvignem pokrov\u010dek in iz zgornje odprtine \u010dajnika komaj povle\u010dem vre\u010dico \u010daja, ki se je dodobra razbohotil. Ne\u017een vonj japonske \u010de\u0161nje \u2013 kdo bi vedel, \u010de res tako di\u0161i, mi priplava pod nos, zato mu namenim nekaj sekund, nato pa \u010daj z visokim curkom, da se vmes malce shladi, vlijem v skodelico. Na levi stoji smre\u010dica z belimi okraski in lu\u010dkami, ki malce prehitro utripajo. Raje imam tiste po\u010dasi uga\u0161ajo\u010de, ki spominjajo na zapiranje zaspanih otro\u0161kih vek, ko se trudijo ostati budne. Vstopi par srednjih let. \u017denska ima ravno tako rde\u010do bundo, ki jo i\u0161\u010dem \u017ee nekaj \u010dasa. Skoraj jo \u017ee vpra\u0161am katere znamke je, ko si jo sle\u010de in polo\u017ei preko naslona stola povsem blizu mene. Na \u010drni etiketi pi\u0161e Pull & B \u2026 \u010caj. Ne\u017eno rumena teko\u010dina v \u0161iroki beli skodelici z gladkim, ravno prav zaobljenim robom in ro\u010dajem v katerega udobno zdrsne prst. Zasli\u0161im znan mo\u0161ki glas. S pogledom poi\u0161\u010dem lastnika in se nasmehnem – za mizo ob oknu sedi znanec z dru\u017eino, pije kavo in je iz vre\u010dke na pol potegnjeno pekovsko pecivo. Tudi sama ga v\u010dasih kupim, potem pa mi ga je nerodno jest za mizo lokala. Gospodi\u010dna! Ja, prosim? Moja \u017eena bo \u0161e enkrat isto \u2026 Ne, hvala, jaz ne bom ni\u010d. Pomislim, zakaj potem \u017eena ni naro\u010dila sama? Nad glavo, s stropa, visi 50 lestencev – le 6 jih gori. So razli\u010dnih velikosti, a vsi beli in okrogli, iz papirja \u2013 taki kot so bili moderni precej let nazaj, sedaj pa zopet prihajajo v modo. Na nekatere so obesili sne\u017einke iz stiropora, ki se rahlo pozibavajo vsaki\u010d, ko kdo odpre vhodna vrata. Vstopi gospa in sname o\u010dala, ki so se ji v trenutku zarosila. Z njimi nekaj \u010dasa maha po toplem zraku, ki di\u0161i po sve\u017ee mleti kavi. Srebam sladkast \u010daj in opazujem prostor in ljudi, ki so si na to sobotno dopoldne vzeli \u010das za prijatelje ali pa se le odlo\u010dili popiti topel napitek v prijetni notranjosti \u2013 danes je siv mrzel dan in ni da bi \u010dlovek sedel zunaj, pa \u010deprav so na razpolago odeje. Za sosednjo mizo sedi mlad par, oba na isti strani. Tega nisem nikoli razumela. A ni bolj logi\u010dno, da sedi\u0161 nasproti, da se gleda\u0161 v o\u010di, ko se pogovarja\u0161 ali le preu\u010duje\u0161 ljubljeni obraz? Se je poglobila smejalna guba ob ustnicah, ki jih tako rad poljublja\u0161 ali tista zaskrbljena med obrvmi? Me samo gleda ali me vidi? Mlado dekle, ki stre\u017ee, si potisne pramen gostih temnih las za levo uho. Razpu\u0161\u010dene ima, da ji se\u017eejo skoraj do pasu. Tudi jaz v njenih letih nisem hotela nositi spetih. Niti jih no\u010dem nositi dandanes, \u010de prav pomislim. Sre\u010dam se z mo\u0161kim pogledom in obema se za be\u017eni trenutek zazdi, da se poznava. Oba naenkrat ugotoviva zmoto in iskrica v o\u010deh v trenutku ugasne. Umakneva pogled. Vstopi dru\u017eina z dvema otrokoma. Pun\u010dka je ve\u010dja, z dolgimi svetlimi lasmi na vsaki strani obraza in zlato-ble\u0161\u010de\u010dim nahrbtnikom. Fantek nosi \u00a0veliko torbo \u010dudne oblike. Ko gre mimo, skozi mre\u017eico vidim, da je v njej majhno sku\u0161trano bitje. Zaj\u010dek. Vsaj zdi se mi, da fant ne bi nosil s sabo muce. Njegov o\u010de nosi \u010drno kapo na \u0161ilt, ki jo ne sname niti za mizo. Morda skriva ple\u0161o. O\u010dka za mizo ob oknu dela \u010dopek pun\u010dki, ki se mu zvija na kolenih. Opozori jo naj miruje, a se mu povzpne v objem. Poljubi jo in kot da jo je s tem pomiril – pun\u010dka mirno obsedi in se naslanja v gnezdo mogo\u010dnega o\u010detovega ramena. Kako je ko te poljubi obraz z brado? Sestrica fantka z zaj\u010dkom je dobila vro\u010do \u010dokolado s smetano, ki zgleda tako slastno, da se mi pocedijo sline. Malce sem ji nevo\u0161\u010dljiva. Iz \u010dajnika si nalijem preostanek \u010daja, ki je temnej\u0161i kot je bil na za\u010detku. In precej bolj trpek. \u017denska v dru\u017ebi, ki sedi v kotu na desni, se glasno zasmeje. Ozrem se. Lepa gospa je, s sve\u017eo frizuro in o\u010dali s temnim okvirjem, ki pa\u0161e k barvi njenih las. Vidim, da za njimi stoji \u0161e ena smre\u010dka, z rde\u010de zlatimi okraski. Bolj mi je v\u0161e\u010d od one z belimi. Na mizicah so prozorne steklene vazice, iz njih pa kuka umetni dekor v obliki dveh zelenih listov in peclja z oran\u017eno kroglico. Sve\u017ea jelkina vejica v vodi ne bi smela biti te\u017eava v teh dneh. Ali pa\u010d. Gospa s fri\u0161no frizuro vstane in fotografira svojo dru\u017ebo. Smejijo se in ujamem besede spodnje perilo ni tak problem. Pogledam vre\u010dko na praznem fotelju za mojo mizo. V njem je bo\u017ei\u010dno darilo, ki sem si ga kupila na bol\u0161jem sejmu. Vsako soboto sem si ga ogledovala – o\u010ditno je \u010dakalo name. Pre\u010dudovito staro posrebreno stojalo s stekleno posodo za sadje. To\u010dno vem kam ga bom postavila. Rada kombiniram moderno in staro. A tisto res \u017elahtno staro, tisto, ki te pocuka za rokav in te prijazno nagovori z besedami, ki jih sli\u0161i\u0161 samo ti. Na \u0161iroko polico velikega okna, vidi se, da je stavba zelo stara, so polo\u017eili lesene sani in nanje zlo\u017eili v darilni papir zavite pakete razli\u010dnih velikosti. V ozadju vidim bel napis in se ga trudim prebrati. \u010crke so nalepljene tako, da vabijo k branju tistega zunaj, na ulici. Nemara zato, da postoji, se nasmehne, in vstopi. \u00bbNapravi to zmeraj, ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki te\u010de po strugi.\u00ab<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2941,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[13],"tags":[],"class_list":["post-5556","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-blog"],"jetpack_featured_media_url":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-content\/uploads\/2016\/07\/Mika_in_pero_amm.jpg","acf":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5556","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5556"}],"version-history":[{"count":1,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5556\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5557,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5556\/revisions\/5557"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2941"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5556"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5556"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5556"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}