Pozdravljeni,<\/p>\n
tokratna tema je povsem prizemljena \u2013 DREVESA. Mi je v\u0161e\u010d, ker imam drevesa zelo rada.
Ko me doma\u010di nikakor niso mogli prepri\u010dati, da je treba brezo vsake toliko ob\u017eagat, so to naredili, ko me ni bilo doma \u2013 no\u010dete sli\u0161ati kaj vse sem takrat izustila.
Drevesa so ena tak\u0161na \u010dudovita bitja, ki nosijo v sebi ogromno energij in toliko zgodb. Mami \u0161e vedno \u010duva moj prvi spis, ki nosi naslov: Ko\u0161\u010dek premoga pripoveduje. Spomnim se, da sem zgodbo za\u010dela s stavkom: Najprej sem bila drevo. Zgleda, da sem \u017ee takrat za\u010drtala nek poseben odnos z njimi.
Ob pogledu na star hrast ali prastaro oljko se \u010dlovek mora vpra\u0161ati, kaj vse nosi v sebi to bitje, kdo vse je hodil mimo njega, koliko popotnikov se je ustavilo v njegovi senci, koliko ptic gnezdilo v njegovi kro\u0161nji. Koliko zim mu je zaledenelo veje in koliko poletij osmodilo liste. Koliko du\u0161 je pokopanih pod njim?
Pa toliko vrst jih je \u2013 spo\u0161tljivi hrasti, ne\u017ene breze, di\u0161e\u010di bori, \u017ealostne vrbe, cveto\u010de jablane, bo\u017eanski ginki … Pesniki jih opevajo od nekdaj in slikarji jim dajejo nesmrtnost.
Vsako pomlad zaokro\u017eijo po spletu predstavitveni film\u010dki japonskih parkov, ki se bohotijo v cvetju kutin in jablan in vsako jesen posnetki \u017eare\u010dih \u00a0javorovih gozdov. Nikoli me ne dolgo\u010dasijo.
Kelti so jih \u010dastili, kot prebivali\u0161\u010da bogov. Mnogo dr\u017eav jih ima v grbih ali na zastavah.\u00a0 Svoj \u010das sem sredi Beograda ma\u0161irala z zlatim lipovim listom na ovratniku. Tudi oni so jih nosili, le narobe obrnjene.
Obstaja na kupe fotografij iz katerih je razvidna aura dreves \u2013 jo bo komu uspelo fotografirati? Pa \u010de tudi ne \u2013 za\u010dutili jo boste prav gotovo.<\/p>\n
Tako dobro je v\u010dasih objeti drevo.<\/p>\n
Vanja, 22.1.2013<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Pozdravljeni, tokratna tema je povsem prizemljena \u2013 DREVESA. Mi je v\u0161e\u010d, ker imam drevesa zelo rada.Ko me doma\u010di nikakor niso mogli prepri\u010dati, da je treba brezo vsake toliko ob\u017eagat, so to naredili, ko me ni bilo doma \u2013 no\u010dete sli\u0161ati kaj vse sem takrat izustila.Drevesa so ena tak\u0161na \u010dudovita bitja, ki nosijo v sebi ogromno energij in toliko zgodb. Mami \u0161e vedno \u010duva moj prvi spis, ki nosi naslov: Ko\u0161\u010dek premoga pripoveduje. Spomnim se, da sem zgodbo za\u010dela s stavkom: Najprej sem bila drevo. Zgleda, da sem \u017ee takrat za\u010drtala nek poseben odnos z njimi.Ob pogledu na star hrast ali prastaro oljko se \u010dlovek mora vpra\u0161ati, kaj vse nosi v sebi to bitje, kdo vse je hodil mimo njega, koliko popotnikov se je ustavilo v njegovi senci, koliko ptic gnezdilo v njegovi kro\u0161nji. Koliko zim mu je zaledenelo veje in koliko poletij osmodilo liste. Koliko du\u0161 je pokopanih pod njim?Pa toliko vrst jih je \u2013 spo\u0161tljivi hrasti, ne\u017ene breze, di\u0161e\u010di bori, \u017ealostne vrbe, cveto\u010de jablane, bo\u017eanski ginki … Pesniki jih opevajo od nekdaj in slikarji jim dajejo nesmrtnost.Vsako pomlad zaokro\u017eijo po spletu predstavitveni film\u010dki japonskih parkov, ki se bohotijo v cvetju kutin in jablan in vsako jesen posnetki \u017eare\u010dih \u00a0javorovih gozdov. Nikoli me ne dolgo\u010dasijo.Kelti so jih \u010dastili, kot prebivali\u0161\u010da bogov. Mnogo dr\u017eav jih ima v grbih ali na zastavah.\u00a0 Svoj \u010das sem sredi Beograda ma\u0161irala z zlatim lipovim listom na ovratniku. Tudi oni so jih nosili, le narobe obrnjene.Obstaja na kupe fotografij iz katerih je razvidna aura dreves \u2013 jo bo komu uspelo fotografirati? Pa \u010de tudi ne \u2013 za\u010dutili jo boste prav gotovo. Tako dobro je v\u010dasih objeti drevo. Vanja, 22.1.2013<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[14],"tags":[],"class_list":["post-601","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-blog1"],"jetpack_featured_media_url":"","acf":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/601","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=601"}],"version-history":[{"count":0,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/601\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=601"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=601"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/www.zaspancki.si\/wp\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=601"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}