Človek vedno mal cvikne, ko zasliši zvonenje poštarja in le-ta reče:"Za podpisat je." Ampak ni vedno slaba pošta. 

Kdo bi si mislil, pred 30 leti, da bom le streljaj od tam kjer sem včasih nabirala gobe, enkrat občudovala megleno jutro in fotografirala. Škoda le, da nisem Peter Zajfrid, ampak se mi je sinoči prijazno javil na FB, odgovoril na moje jamranje, mi potrpežljivo razlagal v čem je težava in kaj naj naredim. No, malo se pa res pozna 😉 Hvala mu! Za nekaj je pa FB res OK 😉