Letos bi skoraj zamudila it pogledat mojo malo družinico. Ali ni bilo vremena ali pa ni bilo časa. Letos jih je sedem – pravljično število. Zelo zanimivo je gledat kako jih starša čuvata. Pogled na vsako stran, pogled k sebi, pa še oba v isto smer… in šele potem so se odpravili v vodo. Tale zadnji pa je nastal mimogrede, iz avta. Itak, da v ta zadnjo…

Fotoizlet v Toskano je prestavljen – vreme je vse prej kot prijazno in kljub temu, da je Toskana lepa v vseh letnih časih, se nam ne bi dalo preživeti treh dni pod dežnikom. Čeprav ne gre pozabiti, da so oprana jutra po deževni noči prečudovita in da je nebo velikokrat noro modro in polno belih ovčk. Nastanejo lahko fantastične fotografije in potem te vsi sprašujejo, če si nebo sfotošopiral!? Moj dragi je tudi ostal "na suhem", saj je odpadel odhod na motozbor – Krk gor ali dol – motor in dež nista dobra sopotnika. Pa sva jo mahnila v Orhidelijo. Cel ljubi dan razvajanja, dremuckanja in muckanja, mmmm, je odtehtalo…

Že od nedelje me boli glava in situacija se je znosno unesla šele danes, ko se je dodobra zlilo. Zofka se ne zmeni za "vremenske spremembe" 🙂 Premlevanje ogromne količine številk in zakonov, uredb, členov… seveda ni nič kaj dobro delo mojim očem in glavi. Pa me je nekaj le razveselilo in to tik pred zaključkom delovnega dne. Na strehi sosednjega trakta je izpod strešne kritine pogledala tale žverca: