-
Ljubljanski utrinki 5
Ljubljanski utrinki so tokrat namenjeni ljudem …in enemu kužku …
Mogoče vam bo všeč tudi....
Pa je prišel na vrsto
Ko grozi prehlad in tudi kar tako
Najdražja fotografija ever
-
Ljubljanski utrinki 4
-
Jutranji sprehod
Pred vami je NOVA kratka zgodba. Zgodnje nedeljsko jutro in razmišljanja o malih rečeh, ki nam jih prinese pot. Noč je bila nemirna. Včerajšnja slaba novica mi ni dala spati. Slaba novica je slaba tudi, ko za njo zveš že petič. Še vedno prizadene. Premetavanje po postelji je jogi rjuho potegnilo z vogalov in iz nje naredilo svaljek, ki je spominjal na tistega iz testa, iz katerega narediš skutine štruklje ali cimetove polžke. Pogledam na uro. 5:22. Zunaj je tema, ki jo razpršuje svetloba ulične svetilke, stoječe pred sosedovo hišo. Zaslutim dež, čeprav nisem slišala, da bi ponoči deževalo. Obrnem se na levi bok – že stotič, in si…
-
Celjski utrinki 31
Današnje sobotno dopoldne v Celju je bilo krasno. Tudi zaradi tega, ker v mojem mestu nisem bila že mesec dni. Zaparkiram in se sprehodim mimo bolšjega sejma, ki mi je vedno en tak mali safari, kjer lovim utrinke preteklosti. In nadaljujem po ustaljeni poti, ter na razpotju že hočem zaviti na tržnico, ko si rečem – Ne, ne hodi vedno po isti poti. Izberi tokrat drugačno. Naredim korak, dva, ko mi nekaj reče, da to ne bo OK. Zastanem in se obrnem, in po nekaj korakih mi pride nasproti bivši kolega, prijatelj, na katerega mnenje dam zelo veliko, saj menim, da je odličen poznavalec ljudi in njih značajev. Kako dobro…
-
A vi jo že imate?
https://www.primus.si/kotalece-se-frnikole Vabljeni k nakupu. Lahko pa pišete tudi meni na: vanja.tajnsek@gmail.com In če dodam še posrečen komentar bralca Matjaža: “Vsem, ki ne cenite dobre knjige, življenjskih zgodb in vsem tistim, ki si ne vzamete časa zase, časa za prebiranje dobre knjige, iskanja smisla življenja, od srca odsvetujem branje te knjige, vsem ostalim, pa TOPLO PRIPOROČAM, vzemite si čas in preberite čudovite življenjske zgodbe.”
-
Pesek, Maja Drolec
PESEK Hodim po makadamu; cesta se vije v ravni črti, levo in desno požete njive, potem pot zavije skozi gozdiček, v daljavi naselje, mala vasica, strehe se gnetejo, še dlje cesta z avtomobili. Znamenje ob poti pove, da so tu živeli ljudje tudi že mnogo stoletij prej; v 15. ali 14. stoletju. Mogoče so konjeniki pridirjali skozi to ozemlje, pobrali nekaj pridelka revnim kmetom in odšli dalje, v vojno ali pa domov, na Gorenjsko ali Koroško ali Laško. S seboj, v mislih, je kdo vzel tudi mlado štirinajstletno dekle; dolgolaso, razcapano, a lepo, kdo ve? Mogoče se je vrnil ponjo in je še enkrat dirjal po tej lepi deželi. Pesek…
-
Ljubljanski utrinki 3
-
Pokopališče – kratka zgodba
POKOPALIŠČE Zaprla je vrata avtomobila in preverila, če je vzela torbico in telefon. Predolg šal si je še enkrat ovila okrog vratu, a ji je še vedno segal čez pas. Bil je moder in mehek kot naročje piščančkov. Na pokopališču je bilo malo ljudi. Bila megla, na tleh, ob kontejnerju za sveče, pa so ležali ostanki ugasle svetlobe. Čevlji so spuščali čudne zvoke, ko so se pete ugrezale v oster pesek. Kot bi nekdo hrustal star kruh. Veliko sveč je bilo prevrnjenih. Ponoči je slišala, kako zelo je jokalo nebo in kako močno je pihal veter. Zdelo se ji je, da ga je čutila skozi stene. Prečkala je glavno pot,…
