Jesenske barve so čudovite – še sploh če se vanje ujamejo sončni žarki. Narave sicer ni fer potvarjati, a včasih nastanejo že z minimalnim posegom prav neverjetne reči. No – najprej pa jih moraš seveda sploh opaziti.

Danes sem bila na predavanju, ki ga je organiziralo društvo Hrtji svet iz Celja. Nažulila sem se hrtov – galgov (španski hrt). Joj, kaj so to eni čist posebni psi. Kar takoj sem dobila v roke povodec črnobelega velikana, ki mu je bilo ime Caracol, kar po naše pomeni polž 😉 No, glede na velikost, tale po moje tudi slučajno ni polž. Kadar nori pač – ampak sicer so to psi, ki ogromno časa enostavno prespijo, mirujejo. Kar malokdo verjame. Nenazadnje so to lovski psi, ki dosežejo hitrost tudi do 60 km/h!! Imajo prav posebno tehniko teka – tako, kot gepard – zadnje noge prehitijo sprednje in dolg rep je…

Pa jo poglejmo v še malo bolj romantičnih barvnih variacijah.

Tole bitje je od blizu tako grozno grozljivo, da hvala bogu, da ni večje. Pravi T-Rex. Me je bilo strah, da bo poletela, pa se ji očitno ni dalo, ali pa jo je motil veter. Me je pa imela skoz na oku. Naredila sem kopico fotk z različnimi objektivi, makro obročkom – improviziranje pač, če človek nima makro objektiva 🙁 Temu ustrezen je bil odpad fotk.   

Po dolgem času spet malo abstrakta – polnega norih barv.