Pisanja

RECENZIJA moje nove knjige

RAZGLEDANO, Vid Šteh

“Pisateljica Vanja Tajnšek se je dolgo časa gibala v vodah otroške literature s pesniškima zbirkama Zaspančki – zakaj se ti ni treba bati teme in LiliLuli, tokrat pa se prvič predstavlja kot avtorica kratke proze za odrasle Kotaleče se frnikole. V njej bo bralec našel 32 zgodb iz vsakdanjega življenja, ki so tako kratke in včasih naključne kot so kratki in naključni mnogi trenutki našega vsakdana. Tajnškovo kot avtorico ne zanimajo veliki preobrati, usodna srečanja in šokantna razkritja, temveč predvsem majhne, skoraj nevidne podrobnosti, ki so ironično bistveno bolj zanimive in čustveno razburkane kot telenovelska melodramatičnost, h kateri se v tematsko podobnih zgodbah žal prepogosto srečujemo. Frnikole iz naslova smo mi sami; ljudje, ki smo se v življenje nemalokrat soočili z neprijetnim občutkom, da smo obstali na neki točki, iz katere se nismo zmožni premakniti, včasih zaradi trme, lahko pa tudi zaradi strahu. In zdi se, da so točno takšni tudi junaki pričujoče zbirke; povečini gre za odrasle ženske, ki so že v uvodnih stavkih posamezne zgodbe ujete v bodisi monoton ritem svojega zdolgočasnega vsakdanjika ali pa preko navidez nepomembnih malenkosti v podzavesti skrivajo globjo eksistencialno stisko. Ena od zgodb, ki lepo povzame bistvno zbirke, je Kvačkanje, kjer se glavna junakinja strastno predaja kvačkanju, a se kmalu izkaže, da gre za nekakšen zaščitni mehanizem oz. obrambo pred težko resnico; problematičen, čustveno izpraznjen in pasivno agresiven odnos z zdolgočasenim partnerjem. Na podoben način se razvija večina zgodb v zbirki, ki včasih postrežejo z zanimivim preobratom ali pa se končajo tako hitro in nejasno kot se tudi začnejo (tako kot tudi mnoge stvari v naših življenjih). A Tajnškova ne ostaja zgolj pri intimnosti in minimalizmu, temveč v določenih zgodbah postreže s širšim družbenim komentarjem o slovenski zaplankanosti, hinavščini in ljubosumju, kar je izrazito v zgodbi Nedeljski obisk, kjer junakinja večino zgodbe – po domače povedano – “šimfa” čez svojo domnevno najboljšo prijateljico, ko pa ta pride na obisk, pa si hinavsko nadene masko domačnosti in prijaznosti. Kotaleče se frnikole je spretno spisana zbirka zgodb, ki Tajnškovo izpostavi kot avtorico z občudovanja vredno pozornostjo na detajle ter tendenco k razgaljanju bolečih slik našega vsakdana. Pa četudi smo večino takšnih zgodb že nekje slišali…”

 

Hvala, Vid Šteh – v dobro družbo si me umestil.

2 komentarja

  • Nataša Novak

    Krasno napisana recenzija, v kateri je pretanjeno opisana nit zgodbic, iz katerih puhtijo čustva in misli ujetih trenutkov naših življenj. Bravo Vanja! Res dobro branje, ki ga lahko doziramo po zgodbicah ali pa preberemo celo knjigo na en mah in še vedno znova vzamemo v roke. Željno pričakujem naslednjo….

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen.