• Pisanja

    Zahvala pa taka

    Dobra tri leta nazaj sem objavila članek Samozaložnik in potem še nekaj člankov na temo izdaje knjige v samozaložbi. Opozarjam tiste, ki jim to nikakor ni jasno, da informacije tudi slučajno niso zavezujoče in ni nujno, da so pravilne – zato za njih pravilnost v nobenem primeru ne odgovarjam.  Članek je zelo veliko ljudem pomagal, kar ni bilo jasno sem pomagala preko maila, ampak nekdo je postal izrazito nesramen in očitajoč, zato naj takim povem:”SAMI SI POIŠČITE PODATKE!”

  • Pisanja

    Kur nikoli ne zmanjka

      KUR NIKOLI NE ZMANJKA   A, si čula Liza-se-mi-zdi, strašno, grozno to novico? Gospodinje miza postregla kuro je, namest' prasico!   No, saj ne, da bi obirala, saj se mene to ne tiče, da pa star'ga je masirala vedo prikimat v hlevu priče.   Saj pol ni čudno, da je imela, v kokošnjaku vedno mesto, če pa služila petelinu je vse življenje zvesto.   A, kaj jaz vem, saj nisem taka, da bi njej držala svečo. No, morda pa pojutrišnjem le tudi jaz poskusim srečo.   In res uspela je novinka, a, že čez kratkih mesec dni odmevala je žalostinka.   Na lojtri vsak dan bolj je, reva, oskubljena…

  • Fotografski blog

    Moj vrt

    Včasih, ko sem imela drug delovni čas, sem jutra izkoristila za fotkanje svojega vrta. Vrt je pač najbližja oaza motivov in prav fajn je pogledat nazaj stare fotke, kako se je razvijal. Žal mi je ogromnih in dišečih vrtnic plezalk, a menjava ograje jih je odnesla. Morda zasadim kakšno pokončno – Leonardo da Vinci mi je še vedno top. In komaj čakam na potonike – meni najljubše, saj so njih cvetovi osupljivo lepi, vonj pa naravnost božanski. O špargljih, kifeljčku in motovilcu pa kdaj drugič – hahaha.

  • Pisanja

    Z vztrajnostjo se daleč pride. Z vezami pa lažje.

      Z VZTRAJNOSTJO SE DALEČ PRIDE. Z VEZAMI PA LAŽJE.     Po blatu žalostna špancira, se preko ograje tja ozira, kjer sveža trava kar žari, kokoška Liza-se-mi-zdi.     Sprašuje se čemu razlika, jo druga stran ograje mika, pozoblje hitro zrno borno, odloči se za pot naporno.     Nekako spleza na zaboj, prvo, drugo, tretjo vejo, se požene čez ograjo – hvaležna – ker kure malce le leteti znajo.     Mehko v travi tam pristane, v oblaku čisto druge hrane, in prav zares ponosna nase, pogoltne fensi žužka vase.     »Čestitam ti za vztrajnost, kura,« zasliši globok glas za sabo. »Če bi se midva prej spoznala,…

  • Pisanja

    Prvo jutro

      Na pesem.si je moja pesem Prvo jutro, iz zbirke Kokošnjak, postala podčrtanka. Urednica Sara se je potrudila in mi z nasveti pomagala izboljšati prvotno verzijo, hkrati pa mi dovolila tudi nekaj (argumentirane) pesniške svobode. Hvala.   Urednica Sara:"Simpatična, duhovita in večgeneracijska, kakršne so vse dobre otroške pesmi. Še veliko takih juter, Sara"   PRVO JUTRO     Navsezgodaj prebudi, malo Lizo-se-mi-zdi, kikirikanje očeta, da se že nov dan obeta.     Pomežikne še zaspano in pretegne si noge, vidi, da so putke v vrsti, in sprašuje, kam se gre.     »Takšna kurja je navada, preden vrata se odpro, le še kakšen kikirik in se bo na vrt odšlo.«…

  • Fotografski blog

    Južna Moravska 1. del

    Čeprav me je obisk te tako zaželene pokrajine stal zdravja, mi ni žal. Niti slučajno, čeprav je bilo vstajanje z vročino ob 5:15 mučenje svoje vrste, ki ga je malce lajšalo le naravnost neverjetno petje ptic. Jutra so pač že zelo zgodaj. Vzhod sonca je potrebno dočakati že na polju, s stativom in fotoaparatom, pripravljenim za začetek fotoseanse. Kljub temu, da človek med jutrom in večerom, ko ob devetih pade koma v posteljo, preživi v čudoviti naravi, pa bi vseeno naslednjič raje bila zdrava. Polja se raztezajo čez hribovja in griče in so prepredena s traktorskimi sledmi, ki pletejo čipko. Pomlad letos malce zamuja, zato so sledi še vidne, a na…

  • Fotografski blog

    Jim bo uspelo?

      Tudi letos so zapeli tisto svojo, tako znano, melodijo. Upam, da jim uspe narediti nov zarod, saj so duplo našle sosedove mačke. Sva z eno imeli "rajt-šolo", ko sem navsezgodaj, med potjo v službo, opazila, da sedi na veji nad odprtino. Upam, da sem jo dodobra prestrašila. Kaj si je mislil sosed o moji jutranji telovadbi pod njegovo jablano, pa raje ne bi 🙂

  • Stran na posojo

    Rad bi, da se me spominjaš z nasmehom

    RAD BI, DA SE ME SPOMINJAŠ Z NASMEHOM Rad bi, da se me spominjaš z nasmehom. S takim nagajivim, ki ti naredi jamice na licih in prižge žarek v očeh. Rad bi se pohvalil s tabo pred celim svetom. Prijel bi te za roko in stopil iz teme, iz vzporedij skritih, ki živijo v meglenih nočeh. Štefan