Spet sem v formi

Ja, zdravje se mi definitivno izboljšuje saj se mi že da  “plaziti” po sosednjem travniku. Problem je le v tem, da mora človek v službo, ravno takrat, ko se počutje končno spravi v red in se ideje kar gnetejo v glavi. 😉  Prednost moje službe pa je k sreči to, da imam kakšen dan med tednom prost  – kar sicer pomeni, da moram tisti dan največkrat oddelati med vikendom ali ponoči. Smešno, kako se na tak dan počutim kar malo zarotniško, kot da imam dopust in to samo zase, kot da mi je nekdo častil proste ure, ker ve, da uživam v jutrih in fotografiranju – ja, pa ja de. Ampak je fino priti premočenih nog z rosnega travnika in se vsesti na vrt ter z mamo spiti dišečo kavo, Luni – moji kokerenišpanjelki, tisočkrat reči, naj mi premočenih ušesov ne polaga na kolena in odpreti vsakodnevno debato – kaj bo danes za kosilo.