PESEK Hodim po makadamu; cesta se vije v ravni črti, levo in desno požete njive, potem pot zavije skozi gozdiček, v daljavi naselje, mala vasica, strehe se gnetejo, še dlje cesta z avtomobili. Znamenje ob poti pove, da so tu živeli ljudje tudi že mnogo stoletij prej; v 15. ali 14. stoletju. Mogoče so konjeniki pridirjali skozi to ozemlje, pobrali nekaj pridelka revnim kmetom in odšli dalje, v vojno ali pa domov, na Gorenjsko ali Koroško ali Laško. S seboj, v mislih, je kdo vzel tudi mlado štirinajstletno dekle; dolgolaso, razcapano, a lepo, kdo ve? Mogoče se je vrnil ponjo in je še enkrat dirjal po tej lepi deželi. Pesek…

RAD BI, DA SE ME SPOMINJAŠ Z NASMEHOM Rad bi, da se me spominjaš z nasmehom. S takim nagajivim, ki ti naredi jamice na licih in prižge žarek v očeh. Rad bi se pohvalil s tabo pred celim svetom. Prijel bi te za roko in stopil iz teme, iz vzporedij skritih, ki živijo v meglenih nočeh. Štefan

LAHKO BI TE LE GLEDAL   lahko bi te le gledal ves dan, vse dni   lahko bi ti povedal, kako globoka postaja bolečina, ker nisi svetla stran spomina   lahko bi te pogrešal še bolj, kot te pogrešam zdaj, vsak trenutek od nekoč do nazaj     Štefan  

  sledim stopinjam, ki izginjajo v noč sneg naletava   Štefan  

Šepet dreves Šepet dreves svetlí temino noči in okoli njihovih senc riše podobe.   Zlatolaskin nasmeh utiša nemir, oči napolni in dušo s kapljo žlahtne svetlobe.  Štefan

  Je bil tvoj dan lep? je bil tvoj dan lep? si komu razvnela srce? vem, da ti to znaš s širokim nasmehom in s soncem v očeh Štefan   Moja prva tanka. Je tradicionalna japonska pesniška oblika: 5-7-5-7-7 zlogov. Upam, da nisem popolnoma zgrešil.  🙂

  Napisal ga je moj dober prijatelj, ko sem šel v AU. Sva si še nekaj časa dopisovala, potem pa se je nekega dne obesil. Vse življenje je bil pesimističen na kubik. Ne vem kaj mu je bilo, da je zapustil lepo ženo in sina. Imam pa še vedno nekaj njegovih kaset, ker je snemal sebe, ko je igral na kitaro, govoril vice in tudi ta citat, ki sem si ga zapomnil za vedno. Napisal je en dober komad "stol" in ga tudi uglasbil.  "Definicija smrti: Smrt je brez barve, vonja in okusa. Ne reagira ne na baze in ne kisline. Smrt ne daje nobenih znakov življenja!"   Vilc