Celjski utrinki 24 – tokrat še posebej ljubi!
Moji včerajšnji Celjski utrinki so bili prav posebni. Verjetno ne veste, ampak že leta fotografiram Celje, mestne ulice, ljudi, tudi Šmartinsko jezero se kdaj prikrade vmes, ker vse bolj postaja Celjsko jezero 😉 Ampak že nekaj časa počnem še nekaj drugega – ne le da fotografiram ljudi, pač pa dam potem fotografije tudi razviti in jih tem ljudem – če jih najdem – tudi podarim. Enkrat spomladi sem na železniški postaji fotografirala skupino, ki je bila zatopljena v tako resen pogovor, da me sploh niso opazili, pa sem bila direktno pred njimi. Fotografija mi je res všeč, saj na prvi pogled gledalec misli, da imajo v rokah telefone – tako…
Pokopališče
Pred vami je NOVA – 16. kratka zgodba. O čem govori? O tem kako čudne poti nekaterim namenja usoda. Vabljeni. ***************************************************************************************************************************************************** Zaprla je vrata avtomobila in preverila, če je vzela torbico in telefon. Prejšnji teden so zopet nekomu vlomili v avto. Predolg šal si je še enkrat ovila okrog vratu, a ji je še vedno segal čez pas. Ko ga je pletla je bila z mislimi nekje drugje in enostavno ni opazila, kako dolg je že. Bil je moder in mehek kot puh. Rada ima pletenine. Ti novi materiali jo zapeljejo tisti trenutek, ko jih poboža z dlanjo. Kot bi božal naročje piščančkov. Na pokopališču je bilo malo ljudi. Pa…
Serija PTIČI – VIII
Po kar nekaj časa spet ena iz serije PTIČI – moje prve serije o pticah, ki jih skušam prikazati na kar najbolj grafičen način. Mislim, da mi je uspelo.
Nova kratka zgodba?
Kaj pogrešate moje kratke zgodbe? Sem ugotovila, da ko jih enkrat objavim, pa čeprav le na blogu, z njimi ne morem kandidirati na nobenem natečaju. Torej – ko naslednjič spet kakšno objavim, je to zato, ker so me skenslali na natečaju – hahahaha. No, do takrat, ko mi bo vaše mnenje pomenilo več kot mnenje žirij … kar bo zelo kmalu, če že ni.
Ob ribniku
Jutranji sprehod
Sobotno jutro, ko večina spi dlje kot običajno, sem jaz vstala precej bolj zgodaj kot običajno. Jutra so poleti tako zgodnja. Ampak, malokatera reč odtehta jutranji mir, hlad in pogovor z naravo. Nov aparat in sposojen objektiv velikosti “krave” (kot ga lastnica ljubkovalno kliče) sta bila le še dodaten motiv.
Poljub za lahko noč
Ko se sonce ne ozira na dež in tik pred spanjem poljubi naravo.
Mogoče vam bo všeč tudi....
VANJA RAW – odprtje razstave
Test 1,5 kg težkega zmaja
Mladost v močvirju
Zakaj tipi ob sobotah dopoldne čistijo avte?
Pred vami je NOVA – 15. kratka zgodba. Če je prejšnja nekaterim priklicala solze, pa upam, da bo današnja koga nasmejala. ***************************************************************************************************************************************************** »Pa kako ne veste?« »Ja, ne veeemo, noo. Povej nam že enkrat!« so zategnile vse v en glas, da sta se tipa za sosednjo mizo samo začudeno spogledala. Vsak prvi petkov večer v mesecu so imele rezerviran za babji čvek. Ponavadi so utegnile priti, a nobena se ni hudovala in imela pripomb, če katera kdaj ni utegnila. Pivnica ni bila ravno tipičen prostor za nekaj takega, a druščina štirih prijateljic, ki jih je družila zanimiva preteklost in kopica dogodivščin, se na to pač ni ozirala. Korošica, ki si…
Gorazd Golob – Črno bela divjina
Sinoči, na prečudovito topel večer, sem bila na odprtju fotografske razstave Črno bela divjina, avtorja Gorazd Golob. Osupljive fotografije, premišljeno izbrani motivi pretežno afriške divjine, ki jim je črno bela tehnika vdihnila prav posebno moč, ter skrbna postavitev Robert Hutinski, so navdušile številne obiskovalce. Na ogled v AQ Galerija, Celje. Priporočam. Na ogled do 15. julija 2019.
Piranski utrinki
En čisto kratek skok v Piran in zato le nekaj utrinkov.
