• Pisanja

    Kaj pa, če?

    Pred vami je NOVA kratka kratka zgodba, ki bo marsikomu dala misliti. No, vsaj morala bi. ***************************************************************************************************************************************** »Kaj pa, če bi si raje kupila rdeče?« »Pa saj rdeče si si kupila prejšnjič.« »Tiste vendar niso rdeče, ampak oranžne!« je zavila z očmi, zgrožena nad mojo očitno barvno slepoto. »Joj, ne vem, no. Kaj pa, če vseeno vzamem raje črne?« »Črnih imaš že celo omaro,« sem ji poočitala. Zdolgočasenost mojega glasu jo je prizadela bolj kot očitek, da ima doma štiri police črnih obuval. »Veš kaj, kaj pa če jaz raje kupim tisto laneno oblekico, ki sva jo prej gledale, in si izberem rjave? Kaj praviš, a?« je hotela name preložiti…

  • Pisanja

    Reka

    Pred vami je NOVA kratka kratka zgodba – tudi o tem, da se počasi daleč pride, da so ovire pač povsod, a se jih da zaobiti, če le vemo kam želimo. ************************************************************************************************************************************** Sedeli sva ob reki v senci mogočnega kamnitega mostu, ko mi je pripovedovala o tem, da ne vidi več smisla. Da ji življenje ni prizanašalo z ovirami, da so ji ljudje pod noge zmetali preveč polen. Ona pa se takrat ni spomnila, da ne rabi ugodit vsem. Metali sva kamne v vodo in opazovali, kako še tako droben kamenček zna razburkati gladino mirne, lenobno tekoče reke. Reka ne da kaj dosti na ovire. Reka se nikoli ne ozira…

  • Pisanja

    Ko nimaš časa

    Pred vami je NOVA kratka kratka zgodba – primerna času, ko se vsem mudi. ***************************************************************************************************************************** Hitim po pločniku in preskočim lužo – ostanek obilnega nočnega deževja, ki je rodilo oprano sončno jutro. V daljavi zagledam silhueto – nekdo stoji sredi pločnika. Pogledam na uro in pospešim korak. Nervozno si popravim ročaj torbice, ki mi je zlezel z ramena. Silhueta stoječega dobiva oblike in barve. Moški – star gospod v bež hlačah, karirasti srajci in s poletnim klobukom na glavi, stoji sredi pločnika in se opira na palico. Dedek ji je pravil špancirštok. Zakaj še vedno stoji? Mu je slabo? Pa ne, no. Zdajle nimam časa. On pa kar stoji. Pridem…

  • Pisanja

    Pravljičnih 7 – vesela novica

    Komaj čakam, da tole vele-delo dobim v roke 🙂 Uf, sem kar ponosna, da sodelujem. V preteklem tednu smo bili neizmerno počaščeni, saj smo za svoja dobra dela dobili potrditev s strani predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, ki je z veseljem prevzel častno pokroviteljstvo nad našim trenutnim vseslovenskim dobrodelnim literarno-umetniškim projektom Pravljičnih 7. S svojim častnim pokroviteljstvom predsednik Republike Slovenije Borut Pahor izkazuje podporo našemu projektu. Veseli smo, da predsednik spodbuja naše ideje, se zavzema za stvari, s katerimi se ukvarjamo in podpira naša prizadevanja. Glavni podpornik projekta je Fundacija ALJAŽEV kRAJ. Če bi želeli postati to tudi vi, pa seveda prijazno vabljeni. Kontaktirajte nas preko FB, IG ali kar tule spodaj…

  • Pisanja

    Nož v hrbet

    Pred vami je NOVA kratka kratka zgodba – ker je ravno tak dan. ******************************************************************************************************* Vedel je, da je storil napako, in želel jo je popraviti. Čeprav … V bistvu je želel le, da mu oprosti, saj si je moral priznati, da je to storil namenoma. In ne enkrat. In zopet bo. Ona pa je le molčala. Kaj pa rečeš človeku, ki ga ljubiš, on pa ti zabije nož v hrbet; in čez nekaj časa še v srce, te ob tem gleda v oči in ti govori, da te ima rad?

  • Pisanja

    Dilema

    Pred vami je NOVA kratka kratka zgodba, ki ni le običajna zgodbica o morju in školjkah. Prepoznate prispodobe? ********************************************************************************************************* Gladina morja je ponavadi zjutraj kot ogledalo, v katerem se opazuje nebo. Razen če je bila ponoči nevihta. Takrat besni, medtem ko mu veter-prijatelj z nagubanega čela umika bele kodre. S peno na ustih požira obalo, na katero hkrati pljuva ostaline školjk, ki so enkrat čuvale skrivnosti, sedaj pa ležijo odprte in neusmiljeno izpostavljene soncu, ki vstaja. Se je bolje potuhniti v njegove globine in razmišljati o novem jutru, ki bo zopet pogladilo morske lase ali si obleči pelerino in iti na obalo pobirat lupine školjk, ki jih bodo otroci po…

  • Pisanja

    Celjski utrinki II

    Pred vami je NOVA kratka zgodba – napisana v Celju, o Celju, pa vendar je tema globalna. Pa vi – ste že bili na Zanzibarju? ****************************************************************************************************************************************   Sedim v parku ob reki, v senci ogromne lipe, pijem pivo in gledam ljudi. Eni hitijo po opravkih, drugih korak je ležeren in zaspan. Nekateri peš, drugi s kolesi, rolerji, skiroji in vmes se – vedno – najdeta dva mulčka z vespo ali nečem podobnem kar enako zoprno brni. Opazujem, kako različno odreagirajo na sto razstavljenih fotografij, ki jih je mestni foto klub postavil na temo Global Peace Photo Award, ker fotografije vzamejo sapo – če jih pogledaš. Mladi mamici z vozičkoma sta…

  • Fotografije

    Mariborski utrinki 4

    Končno mi je uspelo iti v Botanični vrt Univerze v Mariboru kjer so te dni v polnem razcvetu prelepe vrtnice. Od tam pa seveda v mestni park, ki ga urejujejo, čeprav je meni že prej bil prečudovit, se vmes vsesti s foto-frendico, čeprav sva se videli sinoči na odprtju razstave Global Peace Photo Award v Celju, no, potem mora it človek nekaj pojest in na koncu vedno paše še tudi nekaj sladkega. Po dolgem času zopet v Mariboru – pogrešala sem ga.