Pelikanov muzej
Pelikanov muzej v Celju ima foto studio s fantastično svetlobo. Nobenih luči, difuzorjev, marel, senčnikov, odbojnikov… samo naravna svetloba. Sem rekla mojemu Daj me hitro fotkni, preden naju ven vržejo 😉 Pa ni ratalo kaj prida, zato sem na brzino nastavila aparat, se povsem narahlo usedla, da česa ne pokvarim, in škljoc. Je ratalo 🙂
Foto-razstava v Zagrebu
V čast mi je, da sem ena izmed petih avtorjev, ki zastopamo DF SVIT in razstavljamo na tako eminentnem mestu. Ste vedeli, da spada Fotoklub Zagreb med štiri najstarejše foto klube na svetu? Vabljeni na ogled razstave – Ilica 29/III, Zagreb, do 27.9.2019. Pod pokroviteljstvom Veleposlaništva Republike Slovenije v Republiki Hrvaški, s podporo Ministrstva za kulturo RH in mesta Zagreb. Foto: Mija Koprivc
Sploh vedo
Velesile toliko vlagajo v nuklearno orožje, da se sprašujem, če vedo, da so na istem planetu.
Njena odločitev
Pred vami je NOVA – 19. kratka zgodba. Govori o odločitvah. Celo življenje je odvisno od naših odločitev in le malokrat, če sploh kdaj, smo v situaciji, ko se dejansko ne moremo odločiti. Menim, da se vedno lahko. Je pa res, da so odločitve lahko težke, drzne, pogumne, a tudi neumne, egoistične, nerazumljive drugim ali celo nam samim. **************************************************************************************************************************************************** Zaslišala je zvonec in kar z lončkom v roki odšla proti vratom. Vonj prve jutranje kave jo je premamil in za trenutek je obstala in srknila vročo črno tekočino. Toplota se ji je razlila po ustih in skoraj bi zapredla od ugodja. Jutranji sončni žarek, ki se je prikradel skozi režo…
Mogoče vam bo všeč tudi....
Pa dajmo še abstrakte v BW varianto
Revni milijonar
Tudi vi pogrešate kamilice
Zakaj mi ne gremo na morje – zapis žirije
“Seveda so si nagrajena besedila slogovno povsem različna: Gozdnikarjevo je socialno realistično, Jakopičevo znanstvenofantastično, Tajnškove pa kot tankočutno in potrpežljivo tkanje literarnega prtička, s čimer si je tudi zaslužila najvišje priznanje.” Iztok Geister, predsednik žirije, pesnik, pisatelj, esejist, ornitolog, zagovornik narave
Grajski večer
Pred vami je NOVA – 18. kratka zgodba, ki nas za nekaj trenutkov popelje skoraj 600 let v preteklost. ***************************************************************************************************************************************************** Stopicljala je preko kamnov, ki so se skrivali med šopi trave. Do tal segajoče, črno brokatno krilo, si je privzdignila ravno toliko, da so se pokazali tanki sivi čeveljci, in pazila, da se ne spotakne. ‘To pot bi res morali razširiti’ je pomislila. Zahajajoče sonce je napovedovalo konec poletnega dne. Od stene je še vedno puhtel vroč zrak, a je vročino malce omilila senca visokega obzidja. V kotu, pod staro lipo, je skupina deklin tako zavzeto pospravljala kotel, ostanke hrane in pribora, da je sploh niso opazile. Prav vse so…
Mogoče vam bo všeč tudi....
ZASPANČKI – zakaj se ti ni treba bati teme
Ko pristajajo ta veliki
Celjski utrinki 2
Zakaj mi ne gremo na morje – 1. mesto na natečaju kratkih zgodb
So v razpisu zapisali, da je Tokratna tema sproščenega duha: “Gremo mi na morje”, in temu primerna – lahkotna in povsem preprosta je tudi moja kratka zgodba, ki sem jo poslala na letošnji natečaj kratkih zgodb, v organizaciji Kulturnega društva VNL (Spletni čas – spletni časopis) iz Izole. Pa vendar je bila strokovni žiriji tako všeč, da ji je podelila 1. mesto. Zelo sem vesela, saj kratke zgodbe pišem šele nekaj mesecev, in še posebej vesela sem vašega odziva na moje objave, ki jim sledite na spletni strani Pisanja in na FB. Pred vami je torej NOVA – 17. kratka zgodba Zakaj mi ne gremo na morje. Preprosta, lahkotna, s…
Oranžni mački
Ne vem kakšna je povezava med mano in oranžnimi mački, ampak, kot da bi mi radi nekaj povedali. Kar naprej jih srečujem. Tri dni nazaj pa je eden celo prišel k nam domov. Zališali smo presunljivo mijavkanje pred vrtnimi vrati, šli pogledat, pa je prestrašen zbežal – mlad oranžen muc. Čez čas smo ga zaslišali v vrtu. Vzela sem košček mesa in ga šla iskat. Strašno prestrašeno, a še bolj sestradano bitje, se ni pustilo dolgo prositi. Lakota je hitro premagala strah. Nahranili smo ga, dali pit, potem pa je stekel v vrt. Zjutraj nas je v kleti čakalo presenečeje. To ubogo malo bitje je skočilo na okensko polico, se…
Mogoče vam bo všeč tudi....
Kaj imata skupnega star plakat in Afganistan
18. Celjska fotografska razstava – zmaga
Če zima noče oditi
Rjavi srakoper
Čuden ptič, ki ga do sedaj še nisem videla na mojem vrtu, je spuščal čudne glasove. Ni bilo druge kot da ga pofotkam in vam ga pokažem 🙂
Celjski utrinki 24 – tokrat še posebej ljubi!
Moji včerajšnji Celjski utrinki so bili prav posebni. Verjetno ne veste, ampak že leta fotografiram Celje, mestne ulice, ljudi, tudi Šmartinsko jezero se kdaj prikrade vmes, ker vse bolj postaja Celjsko jezero 😉 Ampak že nekaj časa počnem še nekaj drugega – ne le da fotografiram ljudi, pač pa dam potem fotografije tudi razviti in jih tem ljudem – če jih najdem – tudi podarim. Enkrat spomladi sem na železniški postaji fotografirala skupino, ki je bila zatopljena v tako resen pogovor, da me sploh niso opazili, pa sem bila direktno pred njimi. Fotografija mi je res všeč, saj na prvi pogled gledalec misli, da imajo v rokah telefone – tako…
