• Pisanja

    Pravljičnih 7 – vesela novica

    Komaj čakam, da tole vele-delo dobim v roke 🙂 Uf, sem kar ponosna, da sodelujem. V preteklem tednu smo bili neizmerno počaščeni, saj smo za svoja dobra dela dobili potrditev s strani predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, ki je z veseljem prevzel častno pokroviteljstvo nad našim trenutnim vseslovenskim dobrodelnim literarno-umetniškim projektom Pravljičnih 7. S svojim častnim pokroviteljstvom predsednik Republike Slovenije Borut Pahor izkazuje podporo našemu projektu. Veseli smo, da predsednik spodbuja naše ideje, se zavzema za stvari, s katerimi se ukvarjamo in podpira naša prizadevanja. Glavni podpornik projekta je Fundacija ALJAŽEV kRAJ. Če bi želeli postati to tudi vi, pa seveda prijazno vabljeni. Kontaktirajte nas preko FB, IG ali kar tule spodaj…

  • Pisanja

    Nož v hrbet

    Pred vami je NOVA kratka kratka zgodba – ker je ravno tak dan. ******************************************************************************************************* Vedel je, da je storil napako, in želel jo je popraviti. Čeprav … V bistvu je želel le, da mu oprosti, saj si je moral priznati, da je to storil namenoma. In ne enkrat. In zopet bo. Ona pa je le molčala. Kaj pa rečeš človeku, ki ga ljubiš, on pa ti zabije nož v hrbet; in čez nekaj časa še v srce, te ob tem gleda v oči in ti govori, da te ima rad?

  • Pisanja

    Dilema

    Pred vami je NOVA kratka kratka zgodba, ki ni le običajna zgodbica o morju in školjkah. Prepoznate prispodobe? ********************************************************************************************************* Gladina morja je ponavadi zjutraj kot ogledalo, v katerem se opazuje nebo. Razen če je bila ponoči nevihta. Takrat besni, medtem ko mu veter-prijatelj z nagubanega čela umika bele kodre. S peno na ustih požira obalo, na katero hkrati pljuva ostaline školjk, ki so enkrat čuvale skrivnosti, sedaj pa ležijo odprte in neusmiljeno izpostavljene soncu, ki vstaja. Se je bolje potuhniti v njegove globine in razmišljati o novem jutru, ki bo zopet pogladilo morske lase ali si obleči pelerino in iti na obalo pobirat lupine školjk, ki jih bodo otroci po…

  • Pisanja

    Celjski utrinki II

    Pred vami je NOVA kratka zgodba – napisana v Celju, o Celju, pa vendar je tema globalna. Pa vi – ste že bili na Zanzibarju? ****************************************************************************************************************************************   Sedim v parku ob reki, v senci ogromne lipe, pijem pivo in gledam ljudi. Eni hitijo po opravkih, drugih korak je ležeren in zaspan. Nekateri peš, drugi s kolesi, rolerji, skiroji in vmes se – vedno – najdeta dva mulčka z vespo ali nečem podobnem kar enako zoprno brni. Opazujem, kako različno odreagirajo na sto razstavljenih fotografij, ki jih je mestni foto klub postavil na temo Global Peace Photo Award, ker fotografije vzamejo sapo – če jih pogledaš. Mladi mamici z vozičkoma sta…

  • Fotografije

    Mariborski utrinki 4

    Končno mi je uspelo iti v Botanični vrt Univerze v Mariboru kjer so te dni v polnem razcvetu prelepe vrtnice. Od tam pa seveda v mestni park, ki ga urejujejo, čeprav je meni že prej bil prečudovit, se vmes vsesti s foto-frendico, čeprav sva se videli sinoči na odprtju razstave Global Peace Photo Award v Celju, no, potem mora it človek nekaj pojest in na koncu vedno paše še tudi nekaj sladkega. Po dolgem času zopet v Mariboru – pogrešala sem ga.

  • Fotografije

    Retrospektiva Global Peace Photo Award v Celju

      Ponosna sem, da sem en mali košček tega ogromnega fotografskega izziva zapolnila tudi jaz. Čestitke Igor Rosina z Digitalna Kamera – Revija za sodobnega fotografa ekipo in hvala vsem mladim, neverjetno pridnim postavljavcem razstave. No, tudi tistim – še posebej tistim – malo manj mladim . Fotografije so čudovite, a vzemite si čas za branje zapisov, ki so natisnjeni pod njimi. Tisti res zadanejo v srce in odzvanjajo v glavi. Ja, tudi tokrat lahko zapišem #radaimamcelje Retrospektiva Global Peace Photo Award je uradno odprta!  

  • Pisanja

    Kratka kratka zgodba – Znanec, ki ga ne poznam

    Se je vam že tudi kdaj zgodila?   ZNANEC, KI GA NE POZNAM Danes je nora sobota. Vroče, soparno, pravzaprav in povsod se nekaj dogaja. Eni so na moto zboru težkokategornih harlijev, drugi na košarkarski ali kajakaški tekmi, tretji na gasilskem tekmovanju, ne gre zanemariti sindikalnih izletov …Skratka, super, si mislim, bom imela precej obljudeno pot povsem zase. Rada imam mir in vse manj maram za človeško družbo. Pa mi nekje na pol poti, sredi gozda pride na proti tip. Simpatičen – to že moram reči, a ko sva si že povsem blizu, se pozdraviva le s prikimavanjem glave in umakneva pogled. Ne poznam ga. Nato pa po nekaj korakih…