Celjski utrinki 31
Današnje sobotno dopoldne v Celju je bilo krasno. Tudi zaradi tega, ker v mojem mestu nisem bila že mesec dni. Zaparkiram in se sprehodim mimo bolšjega sejma, ki mi je vedno en tak mali safari, kjer lovim utrinke preteklosti. In nadaljujem po ustaljeni poti, ter na razpotju že hočem zaviti na tržnico, ko si rečem – Ne, ne hodi vedno po isti poti. Izberi tokrat drugačno. Naredim korak, dva, ko mi nekaj reče, da to ne bo OK. Zastanem in se obrnem, in po nekaj korakih mi pride nasproti bivši kolega, prijatelj, na katerega mnenje dam zelo veliko, saj menim, da je odličen poznavalec ljudi in njih značajev. Kako dobro je del njegov objem, po … zelo dolgem času! Nadaljujem pot preko tržnice, kupim šopek rož za na mizo, piškote pri Čenči, krenem proti Oazi – ja, tokrat nisem izbrala Tamkoučiri – ne vem zakaj, in že naročim kavo s smetano, kar običajno pijem, ko mi nekaj reče – Kaj, če bi enkrat naročila čaj? – Še imate tisti krasen čaj – japonsko češnjo? Imamo. … Spomnim se, da je v Rački razstava erotičnih ilustracij, ki sem jo omenila tudi na FB Brihtna kura, grem po stopnicah, ko naletim na zaklenjena vrata – se obrnem, a zaslišim škrtanje ključavnice – Verjetno greste v Račko, ampak še niso odprli. Pridite si tačas pogledat našo slikarsko razstavo. Nikolaj Beer razstavlja. In sem šla. Slikar ima strašno rad sivo in črno, a vmes je nekaj močnih, z obilno količino barve in silnimi potezami, ki presunejo. In potem se odpre še Velvet – Nea Likar nas popelje od slike do risbe, preko digitalne ilustracije in akvarela …. in na koncu se celo spomni, da pripravljam zbirko erotičnih zgodb. V knjižnici še prevzamem rezervirane knjige za sive deževne dni, malce postojim in opazujem park, ki se je že dodobra slekel, nato pa grem narediti must have fotko vseh Celjanov v tem jesenskem času.
Skratka, dopoldan, ki je bil poln nekih malih odločitev, načrtovanih in nenačrtovanih poti, ki so se združile v … toplino in nasmeh.