Fotostorming AVTOPORTRET
Pozdravljeni,
tokratna tema je precej osebna. Prepričana sem, da se vsak vidi drugače, drugače, kot ga vidijo drugi. Srečanje s samim sabo zna biti precej zanimiva reč.
Eno je zjutraj pljuskniti v obraz dlan mrzle vode in se na brzino obrisati. Nekaj drugega pa se je pogledati… in čisto nekaj drugega, se videti. Moram reči, da zna biti ta izziv precej stresen za ženske – sploh kdo pozna žensko, ki bi sama zase bila prepričana, da je fotogenična – “Ne me slikat! Jaz na vsaki sliki zgledam grozno!” Znano? Moški so precej manj občutljive duše ali pa se le delajo takšne. Pravzaprav opažam, da postajajo eni prav zoprno fini.
Tokrat lahko rečem, da je, k sreči, v društvu bolj malo zelo mladih dušic, ker roko na srce, kaj naj pove mladosten obrazek brez gubic, brez skrbi in, kljub ogromnemu zobnemu aparatu, nasmejan do ušes? Verjetno zato na natečajih zmagujejo “objokani otroci” črne celine in arabskega sveta, saj so njihove mlade dušice dale skozi več, kot marsikateri odrasel tod okoli. Saj ne pravim, da smo v društvu stari člani – Bog ne daj – recimo pa, da smo že precej zanimivi. O nekaterih vemo več, o drugih pravzaprav nič. Morda koga to srečanje preseneti, koga potre in koga spravi v prešerno voljo. Naj nastane zaradi nas samih in ne zaradi Fotostorminga. Prikažite se v svojih najpogostejših razpoloženjih, ker tisti izredni lahko pokvarijo pogled in neupravičeno skazijo mnenje. Naj iz fotografije veje duh vas – čisto specifičen in nesporen. Pripovedujte svojo zgodbo in nam zaupajte kdo pravzaprav ste.
Prijetno druženje s samim sabo vam želim.
In straaašno bom razočarana, če bo kdo prinesel fotografijo na kateri bo portet avta – če vozi ferarija, se mu pol oprosti 😉
