Fotostorming SILHUETE

Pozdravljeni

Ravnokar iščem počitniško mesto za letošnji dopust, ko mi je znanka poslala nekaj fotografij z njenega lanskega počitnikovanja. Zgodilo se je neizbežno – brskanje po albumu Morje 2012 in obujanje spominov. Ulice, podhodi in ko se znoči, prekrasni topli večeri. Vrvež obiskovalcev, prodajalcev sladoleda, bižuterije in … saj sploh ne vem kako jim naj rečem – tistih, ki ti z malimi škarjicami in rezanjem prepognjenega lista papirja v nekaj minutah ustvarijo popolno SILHUETO glave. Ste jih kdaj opazovali? A niso neverjetni? In s kakšno brzino to delajo! Najbrž si čez zimsko sezono služijo denar z manikuro v kakšnem salonu.
Ja, silhuete so tokratna tema. Saj ni kaj prida za napisat – poskrbeti je treba za prave nastavitve aparata, imeti svetlo ozadje in objekt, ki je fajn, če je že v osnovi temen ali vsaj v senci. Tako nekako.
A bolj, kot razmišljam o tej temi, bolj mi hodi po glavi vprašanje – zakaj so se sploh spravili delat to vrstno tehniko. Zelo veliko poznanih oseb ima tovrstvo izvedbo. So se bali, da bi jih kdo prepoznal, a so hkrati želeli, da jih dejansko bi prepoznali?  Se pravi da gre tu le za namig?
Ja, ja, lahko bi bil jaz, mi je res kar podoben, ampak ne, nisem jaz, ker jaz imam trden alibi, da sem bil drugje.
Čedalje bolj spoznavam koliko silhuetnih oseb(kov) me obkroža. V kritičnih časih pridejo na plano v vsej svoji neimenskosti, pa vendar definirani do obisti, in so pripravljeni se vsak trenutek zopet skriti nekje v pozadini.
Morda so prilezle na plano že tudi letošnje muckaste velikonočnice, znajo biti krasen motiv za silhueto. Čeprav so morda boljše ali pa le lažje za izvedbo strogo definirane linije – zgradbe, profili … Se mi zdi, da bo pametno malo pobrskati po temi „sence”.

Vanja 19.03.2013