Jaz se pa ne strinjam

Že en lep čas nas mediji  dobesedno bombardirajo s temo pravične trgovine in nam trkajo na vest. Se strinjam – grozno je dejstvo, da oblačila šivajo mali otroci, ženske po 12 in več ur na dan. A, če imate možnost, povprašajte kdaj kakšno šiviljo iz Topra ali Mure v kakšnih pogojih je šivala. Dragi moji, nič kaj boljših. Otroci so druga zgodba – tista, ki se res ne bi smela dogajati, pa vendar se je tudi pri nas, hkrati pa je zopet res, da pred desetletji. In ker sem realen človek in stvari vedno pogledam tudi z druge plati, se sprašujem kaj bomo pravzaprav storili, če eno leto ne bomo kupili niti enega kosa oblačila. Kot je storila Katjuša Šavc iz današnjega prispevka na 24ur.com. Žalostno, pa vendar, povzročili bomo, da bo tisoče ljudi ostalo brez dela in brez zaslužka za preživetje. Se temu še vedno reče dobro delo? Se boste res bolje počutili, če bo tisoč deklet izgubilo delo za šivalnim strojem in bo moralo na ulico – vemo po kaj. Upam, da ne misli kdo, da bodo šle stavkat. Začaran krog, ki ga lahko, po moje, prekinemo oz. olepšamo na način, da zahtevamo podatke o proizvajalcu izdelkov. Ne prodajalcu, lastniku znamke, ampak hočemo od slednjih izvedet kdo in v kakšnih pogojih jim izdeluje njihove izdelke. Hočem videt najmanj dokumentarni film o stanju v tovarni, kjer ustvarjajo njihov zaslužek in na raziskovalnih novinarjih je, da priskrbijo resnične podatke.

Nič kaj dobrega ne bomo naredili, če bomo nehali kupovati oblačila iz Bangladeša, Kitajske, Malezije, Pakistana … razen tega, da bodo velike znamke tam preprosto zaprle svoje proizvodne obrate in bodo ljudje ostali na cesti brez vsega. Saj to zgodbo vendar videvamo doma, v Sloveniji! Raje medijsko izpostavimo »kršitelje« in zahtevajmo človeku primerne pogoje dela in zaslužek, ki bo omogočal dostojno življenje.

p.s. Zakaj se tega članka na 24ur.com ne da komentirat? Zanimivo, mar ne.