Z vztrajnostjo se daleč pride

Še ena iz zbirke Liza-se-mi-zdi. Želim ustvariti otroško oziroma mladinsko pesem (zbirko) s podtonom za odrasle, pa ne vem, če mi ravno uspeva. Je težko. Tudi naslov mi ni najbolj všeč – kakšna ideja?

Z vztrajnostjo se daleč pride. Z vezami še dlje.

Po blatu zdolgočaseno špancira,
se preko ograje tja ozira
kjer sveža trava kar žari,
putka Liza-se-mi-zdi.

Sprašuje se čemu razlika,
jo druga stran ograje mika,
pozoblje hitro zrno borno,
odloči se za pot naporno.

Nekako spleza na zaboj,
na prvo, drugo vejo,
se požene čez ograjo
in se zahvali, ker kure malce le leteti znajo.

Mehko v travi tam pristane,
v oblaku čisto druge hrane
in vsa ponosna nase
pogoltne fensi žužka vase.

"Čestitam ti za vztrajnost, kura!"
zasliši globok glas za sabo,
"A, če bi se prej spoznala,
bi v travi mnogo prej ležala.

Odprl bi ti skrivna vrata,
morda predstavil svoj'ga brata.
Ne imela težke bi poti za sabo,
morda bi le bila za vabo."

Ozre se Liza-se-mi-zdi,
zagleda star'ga petelina
in v naslednjem hipu ugotovi,
da čist' prijetna blata je sivina.