Zaščita delavcev pred poškodbami zaradi odpiranja zaplinjenih kontejnerjev
Tole sicer ne spada pod pesniški blog, ampak …
Tokrat vam ponujam malce drugačno pisanje. Verjamem, da bo komu prišlo prav.
ZAŠČITA DELAVCEV PRED POŠKODBAMI ZARADI ODPIRANJA ZAPLINJENIH KONTEJNERJEV
V novi študiji Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) so pregledana tveganja za delavce pri odpiranju zaplinjenih kontejnerjev. V študiji so ugotovljene velike vrzeli pri preventivnih ukrepih in predlagana priporočila za izboljšanje varnosti in zdravja delavcev.
Vsako leto ladje po svetu prevozijo več kot 600 milijonov kontejnerjev. Po podatkih Luke Koper, je ta v letu 2016 opravila pretovor 844.782 kontejnerjev (TEU), v letu 2017 pa že 911.528. V desetih letih se je pretovor skoraj potrojil.
Kontejnerji so pogosto obdelani s pesticidi, da se preprečijo poškodbe tovora. Uporabljena sredstva – fosfin (PH3), metilbromid (MeBr) in formaldehid, imajo znane strupene ali dražljive lastnosti in lahko dolgoročno vplivajo na kardiovaskularni in centralni živčni sistem delavcev. Izpostavljeni so jim luški delavci, cariniki, inšpekcijske službe, v notranjosti pa tudi policisti, prevzemniki blaga, skladiščni delavci … Poročilo Evropske agencije kaže, da je ta problem podcenjen.
Metilbromid je brezbarvni plin. Ima malo vonja pri nizki, toda strupeni koncentraciji, in posledično so ljudje lahko izpostavljeni, ne da bi za to sploh vedeli.
Fosfin je brezbarven plin, s česnu podobnim vonjem in se uporablja kot trden fosfid, ki reagira z vodno paro v zraku in sprošča zelo strupen plin. Njegovo prisotnost v kontejnerju je lahko preveriti, saj se nahaja trden v vrečicah. Z njim so najpogosteje zaplinjena živila, krmni izdelki in različni razsuti tovori. Po podatkih, ki jih navaja EU-OSHA, je zabeleženih kar nekaj smrtnih primerov zaradi vdihavanja fosfina. Vdihavanje povzroča slabost, bruhanje, omamljenost, krče in pri visoki izpostavljenosti celo smrt.
Formaldehid je skoraj brezbarven plin z ostrim vonjem. Draži oči in kožo in lahko vpliva na dihalni sistem že pri nizkih koncentracijah, ter je razvrščen kot rakotvoren. V zmesi z zrakom je eksploziven.
Študija v katero je bilo vključeno »eno majhno in eno veliko evropsko pristanišče« (promet velikih pristanišč se šteje v milijonih kontejnerjev), je pokazala, da so kljub možnosti, da pride do izpostavljenosti, bili standardni varnostni in zdravstveni ukrepi ter dokumentacija za zaščito delavcev uvedeni le v nekaj primerih.
Poročilo, ki je nastalo kot odgovor na potrebo, ki jo je izrazil odbor za sektorski socialni dialog pri Evropski komisiji, opisuje številne probleme, med drugim tudi naslednje:
- Zaplinjeni kontejnerji skoraj nikoli niso označeni kot zaplinjeni(!)
- Nezadostni varnostni postopki pri odpiranju in raztovarjanju zaplinjenih kontejnerjev.
- Ustrezna ocena tveganja se ne opravi.
- Pomanjkanje jasnega, standardiziranega protokola za preverjanje, s katerim bi odkrili ostanke hlapnih pesticidov.
- Nezadostno poročanje o primerih škodljivih učinkov na zdravje.
Nadalje lahko preberemo, da bi lahko že z nekaj spremembami trenutne prakse bistveno izboljšali varnost in zdravje zadevnih delavcev. V poročilo so vključeni nekateri preventivni ukrepi, strategije in priporočila.
- Ne odpirajte kontejnerja, dokler ni z oceno tveganja ugotovljeno, da je to varno.
- Uvedite ustrezno opremo za nadzor in standardizirane postopke preverjanja za zaplinjene kontejnerje. Orodja, uporabljena za preverjanje, morajo zaznati MeBr in PH3 (in druge hlapne pesticide, če je mogoče) z zadostno občutljivostjo, da se natančno zazna vsaj 10 % mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost.
- Da bi preprečili ustvarjanje konkurence na račun varnosti in zdravja, je potreben enoten pristop po vseh evropskih pristaniščih.
- Odkrijte kontejnerje, ki bi lahko predstavljali tveganje za zdravje delavcev – potrebno je jasno, standardno označevanje (vključno z uporabo simbolov, kadar bi jezik lahko bil ovira).
- Ustvarite in izvajajte standardne postopke za razplinjanje (zamenjava zraka) in zračenje kontejnerjev.
Nikakor pa ne gre pozabiti, da tudi sam tovor lahko na dolgi poti in še posebej ob izpostavljenosti vremenu, sprošča strupene ali zdravju škodljive snovi (ogljikov monoksid, amoniak …), s tem pa koncentracija kisika v kontejnerju lahko pade pod kritično mejo.
Upoštevajte navodila notranjih služb, ocene tveganj morajo biti delane promptno, izdelajte protokole ravnanj in poskrbite, da jih vidijo in upoštevajo tisti, ki prihajajo v stik z zgoraj navedenimi nevarnostmi, delavcem pa priskrbite zaščitno opremo in ustrezne merilnike oz. javljalnike nevarnosti.
Vanja Tajnšek, mag.
VIRI:
EU-OSHA, 2018, https://osha.europa.eu/sl/about-eu-osha/press-room/new-measures-needed-protect-port-workers-opening-fumigated-containers-harm
Luka Koper, 2018, https://luka-kp.si/slo/statistika-pretovora
OSH WIKI, 2018, https://oshwiki.eu/wiki/Health_risks_and_prevention_practices_during_handling_of_fumigated_containers


