Rondelet

V meni živiš.
S kapljico rose na oknu
v meni živiš.

Med gozdnimi kriki lebdiš
kakor megla na obvodju,
sanjaš o vrbovem polju.
V meni živiš.

V travi ležiš.
Lahno kot metulj v popku cvetice
v travi ležiš.

S prsti pred očmi sončev žarek uloviš.
Z njim nahraniš bledo lice,
v njem zaslutiš pesem ptice.
V travi ležiš.

V jutro se zbudiš.
Pokrita s tančico sna
v jutro se zbudiš.

In kot rosna bilka znova zaživiš,
posrkaš mavrico – do dna.
Opita s skrivnostjo sveta
v jutro se zbudiš.

Štefan