Čarovnice so lahko tudi takšne!

Nekaj časa nazaj sem si kupila knjigo Podobe čarovnic in vil, Emilie Beaumont (Otroška knjiga OKA 2007). Pritegnil me je format, mehko oblazinjene platnice in pisane barve. Knjigo so ilustrirali kar  trije ilustratorji in resnično je kaj videt – fantastične ilustracije. Me je pa precej šokirala izbira besed – da se razumemo – knjiga je namenjena otrokom in ni kakšen priročnik za “odrasle čarovnice”. Izvirnika nimam, pa tudi sicer ne znam francoskega jezika, da bi lahko ocenila izbiro besed – ali pa je vse skupaj le neposrečen prevod.
Ko pišem za majhne dušice, še posebej pazim, da ne uporabljam grobih besed – pa čarovnice gor-ali-dol. Tu pa je avtor (prevajalec?) obseden z “lulanjem” – ne, seveda tu ni govora o grobi besedi, ampak nekako mi je neprimerno stalno ponavljanje te besede:
“… maska iz kopriv, čez noč namočenih v mačjem lulanju,…”
“… ustekleničeno netopirje lulanje,…”
“… lulanje vseh barv,…”
“… lulanje dolgorepe opice…”…

Tudi nekateri deli besedil se mi zdijo neprimerni:

“Če vidiš staro ženico s kljukastim nosom, ki ima doma veliko mačk in ki z metlo preganja otroke, pazi, lahko bi bila čarovnica.” Zraven je ilustracija prav simpatične ženičke, ki očitno čisti dvorišče, dva otroka pa bojazljivo gledata čez vrtno ograjo. Manjka le še kakšen frleči kamen.
“Čarovnice so tiste, ki pričarajo nevihte. To naredijo tako, da mačko trikrat zavrtijo nad glavo in jo potem zalučajo v valove.” Halo!? Narisana je čarovnica, ki drži mačka za rep in ga vrti nad glavo!!
“Kadar je vrt prekrit s pajčevinami, to pomeni, da so bile ponoči tam čarovnice.”  Pa dober, no, a je res potrebno pisat take bedarije – da se bo ja otrok potem bal igrati na domačem vrtu in se drl pri vsaki pajčevini.

Pa ilustracija čarovnice, ki drži miško za rep in ji ga reže s škarjami!?!

Tudi sama imam že 15 pesmi o čarovnici – a, moja mala navihanka je mlado simpatično bitje – razigrano, radovedno, pametno, a mehkega in dobrega srca.

Ja! Povejte otrokom, da so čarovnice lahko tudi takšne!