Božji plan

Pred vami je NOVA kratka kratka zgodba – primerna času, ko se oziramo na leto, ki se poslavlja, in ko morda delamo nove plane in si zastavljamo nova pričakovanja.

*********************************************************************************************************************************************************

Rekel je, da mi bo iz Makedonije prinesel ohridske bisere, brez da bi vedel, da si jih želim že nekaj let. Rekel, da mu je všeč hiša na stebrih, ki sem jo na sprehodih vedno znova občudovala tudi sama. Kupoval je točno tisto sanjsko parcelo v bližini reke, ki bi jo zagotovo kupila jaz – če bi zadela glavni dobitek na lotu. Rekel je Greva?, ker se z motorjem ni maral voziti ponoči, čeprav je bilo za njim kar nekaj deset tisoč kilometrov in v njegove spretnosti ni bilo dvoma, a meni je bila vožnja ponoči tako nelagodna. Hvaležna sem bila, ko je segel z roko nazaj in me podrgnil po stegnu, da me ne bi zeblo, čeprav je že na začetku vključil gretje sedeža. Odleglo mi je, ko je rekel, da rad zajtrkuje v tišini, ker se mi zjutraj res ne da pogovarjati in všeč mi je bilo, ko me je namesto z Dobro jutro pozdravil s poljubom na lase. Všeč, ko je rekel, da ne mara politike, čeprav se je moral družiti s politiki. Zabavno se mi je zdelo, ko je pokazal na veliko knjižno omaro in rekel, da rad bere, ker so med naslovi prevladovale teme  o matematiki, fiziki in šahu. In zabavno, ko je rekel, da je bila prva stvar v novem stanovanju hladilnik, ker je imel rad res res mrzlo pivo. Nasmehnila sem se, ko je rekel, da je kupil karavana, ker da sedaj, ko ne potuje več toliko, ne rabi velikega avta. Zardela sem, ko mi je rekel, da imam dekliško telo, ko pa se vendar počasi bližam …

Časovni odmik mi je dovolil, da sem nekega dne priškrnila vrata in v svoje življenje povabila novo moško bitje, a zgleda, da je nekdo tam zgoraj imel drugačne plane kot jaz.

Ugotavljam ali pa se tolažim, da je prišel zato, da mi pokaže, da obstajajo tudi drugačni, tako zelo drugačni, in ko je opravil delo, je odšel. Povsem nenadno, nepričakovano. Kljub božji dobrohotnosti, ki je še vedno ne razumem, sem mnenja, da bi on tam zgoraj lahko bil malo manj melodramatičen in bi lahko poskrbel, da odhod ne bi bil tako prekleto dokončen.

Sprašujem se, kaj mi bo prinesel nov dan. Če bo sploh prišel, ker ta niti slučajno ni samoumeven.

*