Fotostorming PORTRET

 

Pozdravljeni,

 

ste postali nekam poletno leni, da prihaja na FS tako malo fotografij ali pa si naj domišljam, da ste pogrešali moja spremna besedila 😉

 

No, evo mene zopet. Na sestanku je Žiga rekel Sandi: Bomo kar podaljšali temo, a ne? Pa je Sanda zelo odločno odvrnila, da ne. Tema bo nova in tako je tukaj tema PORTRET.

Torej – zadeva gre nekako takole: Najprej pripravimo ozadje, ki naj bo barvno zanimivo in pestro z vzorci. Priporočam, da na “veš-štrik” s kljukcami pripnete kakšnih 30 let staro plesirko v vzorcu škotskega kara. Saj nočete biti dolgočasni, mar ne? Potem pred njo zvlečete svojo ta malo hči ( ali vnukinjo ), ki se praviloma noče fotkati ampak, če boste dovolj vztrajni bo ravno dovolj razkačena, da bo izraz nadvse zanimiv. Če tudi to ne bo zaleglo, ji mirne duše zagrozite, da bo v petek zvečer ostala kar lepo doma! To bo privabilo solze v oči in kaj si še lahko želite boljšega. Čustev poln obraz – tiste ubijalske gube na čelu boste pa že v fotošopu popravili.

No, ne gre čisto tako – bi bilo pa zanimivo poskusiti 😉  A, da ste že? No, prav – prinesite torej tiste fotke, da jih pokomentiramo.

Lahko pa uberete tudi drugačno pot. Poiščete lepo umirjeno ozadje, popazite na svetlobo – kakšen kos stiropora bo prišel tudi prav (jaz včasih eksperimentiram kar s kuhinjskim pladnjem), pa nikar ne segajte po “ribjem očesu” ali teleskopu – kakšnih 200mm bo glih-en-prav. Samo še široko odprta zaslonka in … ja seveda ena zanimiva faca bo tudi potrebna. Govorimo o portretih – ljudi?

Meni ima portret mnogo bolj osebno noto, kot akt. Hecno, ne. Kot da cvikam pred stikom oči z osebo, ki pričakuje od mene popoln obraz. Točno takšnega, kot se vidi sama. Precej težko. Nekatere kamera enostavno ljubi, drugi so “le” zanimivi. Najhvaležnejši za fotografa pa so tisti z zgodbami v očeh. Ukradeni portreti obrazov, ki hitijo v službo, okradeni obrazi delavcev, nasmejana mladež v parku, zvedave oči malčkov …

Katere boste izbrali?

 

Vanja, 12.06.2013