Imenik – še moj pogled na novo zbirko

Morda je čas, da še sama napišem par besed o moji novi knjigi Imenik, njenem nastanku, izboru zgodb.

Priznam, da sem bila v dilemi ali jo naj sploh izdam, pošljem na pot zgodbe, ki so tokrat erotične ali pa naj jih ljubosumno in strahopetno čuvam zase. Ampak to je moja peta knjiga – nekaj kilometrine torej že imam.

Svoje so naredili tudi pogovori s prijateljicami in pa simpatičen stavek kolega na podobno temo – »Saj pa nismo deca!« se je razhudil.

In sem nekega dne zbrala pogum, naredila izbor zgodb ter jih poslala urednici v Založbo Primus. Dobila sem prijazen in vzpodbuden odgovor, le da naj jih napišem še več, je rekla.

Izmišljati si zgodbe – kratke zgodbe – ni tako enostavno, kot marsikdo zmotno misli. Kratkost ni prednost, ko delaš zbirko, saj mora vsaka zgodba stati sama zase – pomeni torej, da si moraš izmisliti toliko-in-toliko različnih zgodb, kopico junakov in anti-junakov, nenazadnje aktov 😉 Slovenščina je za opisovanje erotike in spolnosti precej okorna. Tudi prevajalci imajo nemalo težav najti prave besede – če le-te sploh obstajajo, kaj šele, da so res pomensko primerne in dovolj sočne.

Zgodbe so zelo različne, nekatere sploh ne opisujejo (spolnega) akta kot takega. Gre za erotične zgodbe in paziti sem morala, da me ne zanese v vulgarnost in pornografijo. Tako kot že v prejšnji zbirki Kotaleče se frnikole, gre zopet za zgodbe o medsebojnih odnosih. Nikakor torej nima glavno vlogo (zgolj) spolnost, pač pa ljudje iz mesa in krvi, ki nosijo v sebi svoje zgodbe, želje, strahove in skušnjave. Ja, te so precej prisotne in zapeljive in marsikdaj krive za … Notranji svetovi znajo biti še kako presenetljivi, celo nedoumljivi in intrigantski.

Moram reči, da me je odziv prvih bralcev zelo prijetno pobožal, saj je odpihnil tisti strah, da »ljudje ne bodo razumeli, da ni glavna fora v seksu«. Seveda so zgodbe našpičene in žgečkljive, a tudi vsebinsko polne – če se pri zgodbah le malček dlje pomudimo. Menim, da jih zapis knjižne blogerke Ajde_naklada zelo dobro opiše: »Če si želite to poletje vročega branja, ki vas ne bo poneumilo, je tole zagotovo zbirka za vas.«

Naj se pobaham še z zapisom Vanje Čibej, urednice za literaturo, ki je zapisala pohvalo, ob kateri sem pošteno zardela: »Vanja Tajnšek je s to zbirko znova dokazala, da je ena izmed najprodornejših in najizvirnejših sodobnih slovenskih avtoric.«