Jesen

Pred vami je NOVA kratka kratka zgodba, ki o jeseni razmišlja malce drugače.

*****************************************************************************************************************************************

JESEN

Hodim po gozdu, kjer s čevlji brodim po rdečkasto rjavi reki šuštečih listov.

Zrak diši po vlažni zemlji in zrelem kostanju, hladna sapa pa nežno boža obraz.

Jesen trka na vrata. Običajno v tem času pravimo, da se narava pripravlja na počitek.

A kaj, če se pravzaprav odpravlja na ples?

Kaj če se je gozd le preoblekel v živahne barve čarlstona ali nemara tone šestdesetih? Za glasbeno kuliso pa povabil veter, svojega zvestega didžeja, ki skrbi za ritmično šelestenje in ples razigranih listov?

Kaj pa, če je narava preprosto srečna? Da je vročina pojenjala, da je rodila, vzgojila in otroke poslala v svet – zdaj pa si privošči zasluženo slavje.

Kot da bi nas učila, da se za vsako naporno pot spodobi trenutek lahkotnosti, da ima vsaka resnost svoj nasmeh in da si vsak konec zasluži zadnji ples.

Preden se, prijetno utrujena, resnično zaziba v spanec.

*