Lep začetek dneva
Poljub in Pridi na zajtrk, sta me zdramila in če me ne bi hkrati noro bolel vrat in posledično glava, bi bilo res pravljično. Kljub temu me vonj po kavi spravi iz postelje. V kaminu že plapola ogenj, na mizi so pečena zmešana jajca ( kot je včasih rekla ta mala ) in kava. Joj, kako lepo. Ampak moja glava…
Kljub temu pojem slasten zajtrk in moj dragi mi v mikrovalovki segreje servieto in mi jo, kot toplotno oblogo, položi na vrat. Bolečina počasi popušča in sončno jutro me seveda napelje na idejo kako lepo bi bilo iti v naravo fotkat.
A, se ti da it z mano na jezero? Ja. Ja? Super!
Oblečem debel puli, ki mi greje vrat, bundo, kapo ker bo ziher vetrovno in v torbo potisnem še ta velik objektiv. Grema.
Zaparkirama. Ne loputaj z vrati, ker boš vse ptiče pregnal! Pstt, pa ne mi zdaj kašljat! Ne tam hodit, ker šumi, čaplje ful dober slišijo. Frrrrrrrr
Itak. Odpravi se proti mestu kjer sta pravkar vzleteli dve čaplji in še predno rečem neeee…… frrrrrrrr
A, misliš, da je še katera ostala?
Omg.
Daj pojdi ti zdaj po zgornji strani in mogoče boš pregnal še kakšno, jaz pa grem po spodnji in če bom imela srečo, jih boš ti pregnal ravno v mojo smer.
A, misliš tako, kot lovski pes?
Hja, pravzaprav res 😉
Ko čakam, zaslišim za sabo znani zvok – labodi v letu! Klinc pa čaplje, labodi so svetovni…
Moj prisopiha. A, si jih ujela? Sem ti poslal dve čaplji.
Ja, no, ni glih ratalo. Ampak, glej, labodi 😉
