Kaj pa, če?

Pred vami je NOVA kratka kratka zgodba, ki bo marsikomu dala misliti. No, vsaj morala bi.

*****************************************************************************************************************************************

»Kaj pa, če bi si raje kupila rdeče?«

»Pa saj rdeče si si kupila prejšnjič.«

»Tiste vendar niso rdeče, ampak oranžne!« je zavila z očmi, zgrožena nad mojo očitno barvno slepoto.

»Joj, ne vem, no. Kaj pa, če vseeno vzamem raje črne?«

»Črnih imaš že celo omaro,« sem ji poočitala. Zdolgočasenost mojega glasu jo je prizadela bolj kot očitek, da ima doma štiri police črnih obuval.

»Veš kaj, kaj pa če jaz raje kupim tisto laneno oblekico, ki sva jo prej gledale, in si izberem rjave? Kaj praviš, a?« je hotela name preložiti odločitev o tem, o čemer sem vedela, da razmišlja že ves čas – o nakupu tako obleke kot čevljev.

Nisem ji odgovorila – njen denar, njena odločitev. Včasih ji je uspelo in me je prepričala, da sem šla z njo po nakupih, kjer je zapravila cele popoldneve in goro denarja, ki ji ga je oče velikodušno podarjal vsakič, ko se je odpravljal na službeno pot, mama pa je bila v enem od lepotnih salonov.

Bila je užaljena, a sem vedela, da se ne bo tako zlahka predala.

»Kaj pa, če …«

»Mija! Kaj pa, če je danes tvoj zadnji?«