Moja prva protestna

Na literarni delavnici, kot ste lahko prebrali malo nižje, smo morali napisati nek protestni verz ali kar celo pesem. V desetih minutah je težko napisati kaj pametnega in po pravilih protestne pesmi, razen morda: "Pa to je premalo časa!"  No, meni je "izpod peresa" prišlo tole:

Ne! Ne bom,
ker ste tako zapisali,
saj misli ne izginejo,
čeprav ste mi besede izbrisali.

Ne! Ne bom,
ker ste besedo mi dali,
sploh veste da vem,
da v žepu ste figo držali?!

Ne! Ne bom,
ker se vam tako zdi.
Veste, šele brez vas
lahko človek zares poleti.