alt
Pisanja

Nagrada zame

V časih, ki se jih niti bogovi ne spominjajo več….  no, ni ravno tako daleč, pa vendar – svoje čase sem bila precej bolj organizirano bitje, kot te dni. Npr. Poznate koga, ki bi imel napisan jedilnik za 3 (tri) tedne v naprej? In čemu – zato, da sem lahko napisala nakupovalni listek in to z naštevanjem artiklov  lepo po vrsti, kot si sledijo police v trgovini. No, potem pa me je moj dragi naučil spontanosti – vsedeš se v avto in odpelješ – v voziček potem seveda nadevaš mnogo stvari, ki jih sicer tudi slučajno ne bi bilo na listku, pa kaj… bomo pač nekaj drugega skuhali. In zaupal mi je še eno zelo zanimivo skrivnost – vedno si moraš nekaj majhenga kupiti zase – samo zase. Najljubšo čokoladico, kos camemberta, pink penino, … Pa je naneslo, da sva z mamo šli v trgovski center in kljub temu, da sem ji prej na pol v šali rekla, da mi naj ne dovoli kupiti kakšne nepotrebno potrebne reči, je naneslo, da sem v galeriji zagledala prekrasne slike akademskih slikarjev Ljube in Sergeja Hahonina  in ja…. poklicala sem in si rezervirala dve.  To je letos moj božiček, moja nagrada samemu sebi za dobro speljan projekt Zaspančki, pohvala v prijateljevem stilu “Vanja, ti si faca!”  In dve krasni faci sta tudi na teh dveh slikah.  Čaka ju častno mesto nad jedilno mizo. Se mi zdi, da me bosta vsakič znova razveselili in spomnili, da sem ju kupila za dobro opravljeno delo.  No…. sedaj pa čakam samo še, da mi založba izplača avtorski honorar 😉

 

alt

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.