Pisanja

Status

Zopet gruntam glede statusa samozaložnika, iščem podatke in najdem nek zapis, ki je točno tak, kot bi ga zapisala sama:

"Zaradi svoje knjige sem po navodilih šefice na spletni založbi odšel tudi na DURS. Tam sem se prijavil kot samozaložnik. Zelo neprijetno mi je bilo, ko sem prišel v pisarno in sem se moral predstaviti nekako tako:
»Dober dan, sem Dare in pojma nimam na koga se moram obrniti in kaj ga moram vprašati!«
Malo mi je odleglo, ko se je izkazalo, da tudi uradnice ne vedo prav dobro kako bi to stvar uredili. Pa smo nazadnje z njihovo prijazno pomočjo le spisali nekakšen papir in ga poslali v Novo Gorico. Že naslednji dan mi je druga gospa telefonirala iz taiste Gorice in mi povedala, da tisto ni vse skupaj nič, nakar mi je dala navodila kaj naj naredim. Potem sem postopal po njenih navodilih in postal registrirani prodajalec lastnih knjig. Pisal sem nekakšne račune in tržil svojo ogromno naklado. No, in zdaj je prišel čas, da sem s tistimi zmečkanimi kopijami računov spet pojavil v strašnih pisarnah. Mislil sem, da me bodo gospe pohvalile in modro kimale nad mojo pošteno državotvornostjo. Malo morgen. Nič ni bilo v redu. Nekaj bi moral odjaviti, nekaj drugega spet prijaviti, nekaj registrirati in vse skupaj napisati v finančnem poročilu, ki sem zanj itak že zamudil rok.
Že prej kot sem prišel domov, sem pozabil večino kar so mi naročili. So mi pa dali številko gospe, ki je po funkciji »kontrolorka MOJE dejavnost«. Gospa mi je vse skupaj še enkrat pojasnila in spet že pri zadnjem stavku nisem več vedel za prvega. Nazadnje me je po telefonu vodila po spletu, da sem prišel do nekega obrazca, ki ga ravno zdaj izpolnjujem. Vsaka druga stvar je šifra ali kak drug podatek, ki se mi niti slučajno ne sanja, kje bi ga dobil.

Domnevam, da me v razpletu te zgodbe, ne bosta pobasala dva stražnika in me šla ugonobiti na morišče pod mostom, me pa takšne stvar zares ubijajo. Počutim se nebogljenega, nemočnega, zanikrnega. Lahko bi modroval o nedostopnosti sistema za navadnega človeka. Vendar bi moral biti najprej prepričan, da sem jaz navaden. Da nisem morda nenavadno zmeden, nesistematičen, občasno nervozen raztresenec s slabim spominom.

Menda v teh časih okoli razsaja izraz »funkcionalno nepismen«!

Jaz o nepismenosti ne vem veliko, se mi pa zdi na nek način fajn, da lahko o »njej« nekaj zapišem. Pa zblojeno gor ali dol!"

VIR: http://daretovblog.blog.siol.net/2013/01/20/darko-l/

Dare, oprosti ker sem te kopirala, ampak tako dobro mi je delo, ko sem videla, da nisem edina …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.