Fotografije

Fotostorming DREVESA

Pozdravljeni,

tokratna tema je povsem prizemljena – DREVESA. Mi je všeč, ker imam drevesa zelo rada.
Ko me domači nikakor niso mogli prepričati, da je treba brezo vsake toliko obžagat, so to naredili, ko me ni bilo doma – nočete slišati kaj vse sem takrat izustila.
Drevesa so ena takšna čudovita bitja, ki nosijo v sebi ogromno energij in toliko zgodb. Mami še vedno čuva moj prvi spis, ki nosi naslov: Košček premoga pripoveduje. Spomnim se, da sem zgodbo začela s stavkom: Najprej sem bila drevo. Zgleda, da sem že takrat začrtala nek poseben odnos z njimi.
Ob pogledu na star hrast ali prastaro oljko se človek mora vprašati, kaj vse nosi v sebi to bitje, kdo vse je hodil mimo njega, koliko popotnikov se je ustavilo v njegovi senci, koliko ptic gnezdilo v njegovi krošnji. Koliko zim mu je zaledenelo veje in koliko poletij osmodilo liste. Koliko duš je pokopanih pod njim?
Pa toliko vrst jih je – spoštljivi hrasti, nežne breze, dišeči bori, žalostne vrbe, cvetoče jablane, božanski ginki … Pesniki jih opevajo od nekdaj in slikarji jim dajejo nesmrtnost.
Vsako pomlad zaokrožijo po spletu predstavitveni filmčki japonskih parkov, ki se bohotijo v cvetju kutin in jablan in vsako jesen posnetki žarečih  javorovih gozdov. Nikoli me ne dolgočasijo.
Kelti so jih častili, kot prebivališča bogov. Mnogo držav jih ima v grbih ali na zastavah.  Svoj čas sem sredi Beograda maširala z zlatim lipovim listom na ovratniku. Tudi oni so jih nosili, le narobe obrnjene.
Obstaja na kupe fotografij iz katerih je razvidna aura dreves – jo bo komu uspelo fotografirati? Pa če tudi ne – začutili jo boste prav gotovo.

Tako dobro je včasih objeti drevo.

Vanja, 22.1.2013

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.