Kako bi vaš otrok napisal Zdravljico
Morda bi tale prispevek lahko umestila tudi pod drug blog, pa saj ste že ugotovili, da o "ta resnih" rečeh razpravljam na fotoblogu 😉
Ker v svojem prostem času (kaj je že to?), veliko pišem in sem kritična do dogajanja v državi in ker mi ni vseeno, podajam naslednja razmišljanja:
Srečala sem se z ugotovitvijo OECD, ki pravi, da delodajalci premalo sodelujejo pri pripravi šolskih programov. Gre torej za očitek državi oz. njenemu izobraževalnemu sistemu oz. politiki vodenja, da mnenja delodajalcev ne upošteva v zadostni meri, če sploh.
Dokument Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, med drugim, poudarja, da sta izobraženost in usposobljenost delovne sile bolj kakor kadarkoli prej pomembna za vstop na trg dela in obstanek na njem. Zato naj države članice preučijo potrebe družbe in trga dela pri oblikovanju in izvajanju politike izobraževanja in usposabljanja ter upoštevajo sedanje razmere na lokalnih, regionalnih, nacionalnih in evropskih trgih dela in predvidene spremembe. Od držav članic se pričakuje tudi, da spodbujajo razvoj platform za dialog med ustanovami za izobraževanje in usposabljanje ter delodajalci in drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi na nacionalni in regionalni ravni (Sklep Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se 12. maja 2009 sestali v okviru Sveta o okrepitvi partnerstev med izobraževalnimi ustanovami in ustanovami za usposabljanje ter socialnimi partnerji, zlasti delodajalci, na področju vseživljenjskega učenja, 2009) (Mirčeva, 2011, str. 5-6).
Povedano preprosto, potrebno je povečati sodelovanje sistema izobraževanja s trgom dela, kar pri nas ne deluje tako, kot bi moralo. Ohranjanje preživetih izobraževalnih programov, preveč vpisnih mest na šolah, katerih diplomanti ne bodo dobili zaposlitve, saj jih trg dela že sedaj ne more sprejeti, je neodgovorno kopičenje zaloge kapitala izobrazbe, je neodgovorno do šolajočega se, kot seveda do tistega, ki to financira. Delodajalci so prisiljeni slediti razvoju in potrebam na trgu in tako vsekakor vedo kakšne izobrazbene profile mora proces izobraževanja output-irati in še več, zna predvideti kakšna znanja bodo potrebna v prihodnosti. Sistem izobraževanja jih preprosto mora spustiti vase, sicer si žaga vejo na kateri sedi. Na dolgi rok namreč trg dela sam uravna interes po vpisu na določene izobraževalne ustanove in programe, je pa res, da je takšen način zelo drag, saj vmes proizvede kopico kadra, ki ga trg ne sprejme. Tako država najprej vlaga v izobraževanje šolajočega se in namesto, da bi ji ta začel po šolanju vračati, ji je še naprej v breme s koriščenjem različnih socialnih transferjev ali z begom možganov. V prvem osnutku Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, z dne 20. januar 2014, lahko preberemo besedilo, ki priča, da se Slovenija zaveda tega problema in da očitno sledi priporočilom OECD:
Izboljšanje odzivnosti sistemov izobraževanja in usposabljanja na potrebe trga dela, lažji prehod iz izobraževanja v zaposlitev ter okrepljeni in kakovostnejši sistemi poklicnega izobraževanja in usposabljanja, vključno prek mehanizmov za napovedovanje potreb po veščinah, prilagoditvijo učnih načrtov ter oblikovanjem in razvojem sistemov za učenje na delovnem mestu, vključno z dualnimi učnimi sistemi in vajeniškimi programi (ibid., str.113).
Sodelovanje delodajalcev pri pripravi šolskih kurikulumov je še posebej pomembno pri poklicnem izobraževanju, saj tu igrajo pomembno vlogo tudi spretnosti in veščine, ki jih zahteva trg dela. (MGRT, 2014)
V Resoluciji o razvojni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020 piše, da Slovenija gradi na ustvarjalnosti in znanju, ki sta temeljni vrednoti in bogastvo v prihodnosti. Za vzpostavitev družbe znanja je potreben nadaljnji razvoj vseh znanstvenih področij. Poleg tega je ključno spodbujati partnerski odnos med znanostjo in njenimi uporabniki, kar omogoča razvoj novih, trajnostno naravnanih tehnologij, ki so tesno povezane z znanstvenimi spoznanji in prihajajočimi področji. (UL RS 43/2011)
Lepo zapisno. Torej vemo kaj je potrebno narediti. Sedaj je "samo" še potrebno preseči politično odvisnost in dozoreti do te mere, da nam politična obarvanost ne bo porušila planov, kar lahko opazujemo pri vsakodnevnem dogajanju v parlamentu, ko pride, po urah in dnevih razprav, do kritične točke, ko je potrebno glasovati. Ampak to zorenje zna trajati predolgo časa. Na nas je, da postavimo zahteve in terjamo odgovornost in rezultate. Dokler smo le nemi opazovalci in občasni kritiki se ne bo zgodilo nič, saj so mastadonti prepočasni, pa tudi sicer sem jim prav nikamor ne mudi. Konkurenca je že tista, ki vedno predrami možgane in sicer zaradi enega in edinega preprostega razloga – boja za preživetje.
Pred kratkim sem slišala stavek: »Pa kam bodo šli vsi ti šolani ljudje?!« Kriza je naredila svoje, a tarnanje in cepetanje na istem mestu pač v ničemer ne pomaga. Mislim, da je zgornja pot, glede sodelovanja z delodajalci prava, izšolanih ljudi imamo tudi čedalje več – kaj sedaj? Mislim, da bi bilo potrebno veliko več vlagati v raziskovalno dejavnost, saj le raziskave vodijo v razvoj, ki je zastal na vseh ravneh, in inovativnost. Raziskave in razvoj ter inovativno okolje, vzpostavljeno že v izobraževalnih ustanovah, ki ne bo obremenjeno z birokracijo in administrativni ovirami, ki bo nagrajeno za svojo kreativnost in dosežke, ki bo neodvisno od politike, je dejansko zagotovilo za gospodarski (in ne le-ta) razvoj. In ta bo ustvaril nova delovna mesta, kjer bodo izšolani ljudje lahko prosperirali in vračali državi kar je vložila v njih. Nov zagon gospodarstva, nova delovna mesta, novi finančni prilivi – to pa je že tisto, na kar sliši vsak politik, ne glede na barvo. In vse to se mora zgoditi že v osnovni šoli, s tem, da otroku ne bo potrebno našteti kopico statističnih podatkov o Francetu Prešernu, pač pa tako, da bo moral razmisliti o oblikovanju svoje kitice Zdravljice ali o tem kako bi zaključil delo Kralj na Betajnovi, ki je še kako aktualno tudi danes in prav sedaj.
Vanja Tajnšek, mag.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, (2014), Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, Elektronski vir, Dostopno na:
http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/EKP/Osnutek_OP_2014-2020_140120.pdf [26.3.2014]
Mirčeva, J., Dobnikar, M., (2011), Posledice recesije na izobraževanje za potrebe trga dela in vpliv tega dejavnika na izhod iz recesije, Končno poročilo, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Elektronski vir, Dostopno na:
file:///C:/Users/Milan/Documents/Vanja/01%20%C5%A0OLA/Izobra%C5%BEevalne%20politike/I-1/Posledice_recesije_na_izobrazevanje_za_potrebe_trga_dela.pdf [28.3.2014]
OECD Ekonomski pregled za Slovenijo 2010, (2011), Služba vlade Republike Slovenje za razvoj in evropske zadeve, Elektronski vir, Dostopno na:
http://www.arhiv.svrez.gov.si/si/delovna_podrocja/slovenija_v_oecd/ [20.3.2014]
Uradni list RS 43/2011
