Ko ne najdeš nič
December je mesec še posebej primeren za cele horde mailov z vsebino, ki bi naj nahranila našo dušo in srce. Globoke misli o smislu življenja, usodi, sreči in še čem. Ampak ti maili nekako ne nehajo. Res je, da v težkih časih potrebujemo ljudje tolažbo in dobre nasvete, ki nas držijo pokonci. Pa vendar, nekateri pretiravajo. Pretiravajo in vse skupaj, jasno da, izpade ceneno in neiskreno. Saj si tudi jaz včasih sposodim kakšen rek, a mi služi bolj za podlago, impulz. Včasih se vprašam – pa kaj res ne premorjo niti ene svoje misli, niti enega stavka, ki bi zrastel na njihovem zeljniku? Včasih se je potrebno le zazreti vase in misel se pojavi sama od sebe. Je pa hudič če pri zazrtju vase ne najdeš nič.
No, potem greš na eno od množice strani in prepišeš globoko misel Konfucija, Dalajlame ali vsaj Luis Hay in jo napopaš na FB. In tvoj dan je popoln.
