Ko on fotka mene

Mojemu dragemu se imam zahvaliti, da sem sploh začela fotografirati z DSLRjem. Redno me zalaga z objektivi in ima jeklene živce, ko me prime fotkanje nekje na poti proti morju, na sprehodu, v mestu, v kavarni …  No, čas si krajša s tem, da on fotka mene kako fotkam 🙂 Ima že kopico mojih v vseh mogočih pozah. Se je pohecal, da bo prej imel razstavo kot jaz. Vseskozi mu pravim, da ima mnogo boljše oko za fotografiranje od mene, pa se mu preprosto ne da resneje zakorakati na to področje. Že od nekdaj je bolj v računalniških vodah in s telefoni je tudi na "ti". Ker me muči vratna hrbtenica se včasih poheca, da mi bo kupil en dober telefon, saj se z njim da narediti ravno tako dobre fotke, kot z mojo dobro kilo in pol težko mašinerijo. Da ne omenim razlike v ceni telefona in moje tehnološke igračke. In da ne omenim, da on telefon spravi v srajčni žep, jaz pa vlačim s sabo foto torbo. In da ne omenim, da on naredi s telefonom boljše nočne fotke in to iz roke, kot jaz – iz roke. Ja, no, a naj še stativ vlačim s sabo?!