IMG 7883amm
Fotografije

Konec nekega krasnega obdobja

 

Včeraj sem zaključila neko dolgo in čudovito obdobje v mojem življenju. Niti trenutek mi ni bilo žal, da sem se pred 16 leti odločila za pot, ki mi je prinesla marsikaj nepozabnega in neponovljivega. Rekla sem: Ja! Sprejmem,  čeprav mi je šel kar srh po hrbtu, saj sem vedela, da me čaka, vsaj na začetku, precej trnova pot. A, vedela sem, da bo vznemirljiva, edinstvena, še posebej, ker sem ženska. Res je priletelo precej polen, a s časom, ko sem dokazala svojo voljo, vztrajnost in nenazadnje delavnost, se je situacija popolnoma spremenila. Kolegi so me sprejeli in vzeli za svojo. In bilo je super. Nikdar mi ni bilo težko se javit na telefon in pomagat z nasvetom, pa čeprav sem le pred kakšno uro legla k počitku ali bila sredi peke torte za rojstni dan mojega dragega, saj sem vedela, da me nihče ne kliče brez veze ampak zato, ker me rabi. Je treba v službo? OK. Če bi lahko podaljšali in pomagali kolegom? Ni problema. In smo – 16 in več ur! Akcija na -27°C – je*** ga – takšno je pač vreme. Vročina takšna, da je kolegu eksplodiral vžigalnik za cigarete. Tudi to smo preživeli.
V teh letih sem srečala toliko različnih značajev ljudi – bili so pokvarjeni do obisti,  odkrito sovražni, zahrbtni in maščevalni, s figo v žepu,  a med njimi tudi skrajno vljudi, prijazni, hvaležni in skoraj očetovski. Toliko različnih usod – tudi tiste pokvarjene je verjetno nekdo takšne naredil – nihče se ne rodi pokvarjen! A, prav vsi so pripomogli, da sem po vsej tej prehojeni poti boljši človek, saj so mi hočeš-nočeš pokazali prave prioritete v življenju.
Tudi zaradi pisanja na tem blogu sem ostala brez delovnega mesta, ki sem ga imela neskončno rada. Začenjam novo pot, a življenje me je naučilo, da se včasih resnično ne splača vlagat vso energijo za reči, ki bodo obstajale takšne, kot pač so, pa če se še tako trudiš. Po 16 letih na moji nočni omarici ne bo več službenega telefona, v prostem času ne bom razmišljala o službenih obveznostih in čisto vsa nedeljska kosila bom s svojimi najdražjimi. Ni slabo, mar ne.
Pred časom je kolega v modrem – izkušeni inštruktor, izrekel tole: Kolegi – maraton se teče drugače, kot tek na 400 metrov. Počasi, kolegi. Poočaaaasiii.

 IMG 7883amm

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.