Naravoslovna fotografija

Včeraj sem bila na predavanju, ki ga je v sklopu Meseca fotografije 2011, organiziralo DF SVIT Celje in je beseda tekla o naravoslovni fotografiji. Predavali so predstavniki Fotografskega društva GRČA iz Kočevja http://www.fotodrustvo-grca.si/  ki velja za eno najboljših svetovnih, naravoslovnih, foto društev. Bilo mi je strašno zanimivo in kogar, kljub povabilu ni bilo, mu je lahko neznansko žal, razen če je oseba, ki jo narava in živali niti malo ne zanimajo.

Marjan Artnak, ki je opravil glavnino predavanja je v detajle, ampak res detajle, razložil fotografiranje žab, kačjih pastirjev, ptic, divjega petelina, srnjadi, divjih zajcev, medvedov….  Tako smo izvedeli, da imaš za fotkanje plavčka – žabon, ki je med parjenjem neverjetno modre barve, le tri dni časa, če ga seveda sploh najdeš, da obstajajo tudi neplašne čaplje – izgleda, da samo na kočevskem, ker jaz še res nisem srečala nobene, da se da divjo zajkljo toliko navaditi nase, da ti pozira v vseh možnih pozah, da so ribiški škornji še kako potrebni, da je dobro biti v prijateljskih odnosih z lovci, da se je pametno na fotolovu za medvedko ozreti nazaj, saj ji ponavadi sledi medved in tudi to kako zvabiti divjega petelina ravno tja kjer ga želiš fotkat…. Kako? Ne, ne povem – zakaj pa vas ni bilo na predavanju.

Tisti, ki spremljate moj blog ste verjetno že ugotovili,  da tudi sama rada slikam naravo. Že nekaj časa ustvarjam zbirko z naslovom ZOO za vogalom – namreč, neverjetno luštna bitja se da posneti kar na sosedovem travniku. Tule sta dva kjut polža – ja, ja kar smejte se – tisti, ki so jih že kdaj fotkali, pa vedo, da so polži neverjetno hitri – seveda, če želiš posneti fotko z lepim dofom, in tiste njihove učke so majcene in kar naprej migajo in to, po možnosti, vsaka v svojo smer in ko želiš posneti fotko z 1 milimetrom globinske ostrine zadeva postane zanimiva.

In ja, sedajle je verjetno Marjan padel s stola in se drži za trebuh 😉  Zakaj, poglejte tule http://www.lesart.si/