Fotografije

Preden umre moja vas

V petek se vesela, z mislijo na prosti teden, peljem proti domu, ko me je, malo pred ciljem, skoraj kap. Podrli so sosedovo, skoraj 200 let staro, hišo. Zopet mi je prišla na misel tista moja, ki se mi utrne ob modrovanju vedno ta istih hohštaplerjev: "Danes si, jutri te ni." Še zjutraj je stala in sedaj je ni več. Ni je več 🙁
Danes je bilo lepo jutro in zato sem po zajtrku vzela v roke aparat in jo mahnila po ulici, če se ji sploh lahko tako reče, da ovekovečim tiste detajle, ki so kljub nekaterim pomislekom, še kako lepi. Zakaj? Ker pripovedujejo zgodbo. Najprej je novico o mojem pohodu sčvekal tale ptič in seveda kar naenkrat ni bilo nikjer nikogar. Čveka!


Nato sem srečala dve sosedi, ki sta se, za čudo, bili pripravljeni slikat. Fajn 🙂 Ponavadi je tako, da bi vsi gledali fotke drugih, slikal pa se nihče nebi.  Sta rekli, da prideta na mojo razstavo, ko jo naredim.

In nato so motivi kar padali:








2 komentarja

  • ma-taj

    Spet enkrat sem šla skozi Tvoje delo, ki ga tako z užitkom opravljaš,seveda polek vsega ostalega. Končno si prikazala na žalost resnico raspadajoče, nekoč mogočne vasi, ki se ji reče Trnovlje.Kar zaboli me, ko kot krajanka opazujem kako čas mineva in briše zgodovino kraja. Je pa res, da v ozadju se spreminja, nove hiše….ampak to ni več to. Lepo si s tema dvema damama ponazorila starost vasi. HVALA.

    ,

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.