Uporaba družabne programske opreme in komunikacijskih tehnologij

UPORABA DRUŽABNE PROGRAMSKE OPREME IN KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ

 

Priznam, tudi sama ne morem več brez njih. Ali pa si morda to le dopovedujem. Dejstvo je namreč, da je navada železna srajca in te »male igračke« te zasvojijo in potegnejo v svoj svet iz katerega se je zelo težko iztrgati. E-pošta, blogi, mikroblogi, wikiji, virtualni svetovi …

Pri prebiranju gradiv, ki govorijo o trendih na področju izobraževanja v bodočnosti in temi, ki sliši na »gamefication«, sem se spomnila na igro Caesar (vrhunska in precej zahtevna igra v kateri v virtualnem svetu živiš, ustvariš in vodiš mesto, državo, zgodovino, politiko, se greš hkrati trgovca, gradbenika, politika, obrtnika, liderja…), in ki bi, po mojem trdem prepričanju, morala biti obvezna za vse managerje , sem bila naravnost zgrožena nad tem kako me je zasvojila.

 

No, pri gamefikaciji – naj raje uporabim besedo igrifikacija (pomagalnik.com, 2011),  le ne gre za »čisto igrico«, saj je glavna reč v tem, da se elementi igre uporabljajo za zelo resne stvari. Npr. učenje. O čem govorim, ko pravim »elementi igre«? Govorim o jasnih navodilih, nalogah, aktivnostih, točkovanju, lestvicah oz. nivojih napredovanj, vmesnih vprašanjih … in seveda o tem kaj narediti, da zmagaš oz. osvojiš cilj – učni cilj, znanje. Pravijo, da se v vsakem človeku skriva otrok in se vsi radi igramo. No, potem sem jaz bila čudno dete, saj sem raje, kot igrala monopoli lezla po drevesih. Ampak, prav – razumem o čem teče beseda. 
 

Platon je menda izjavil: V eni uri igre se o človeku naučiš več, kot v celoletnem pogovoru z njim.  
 

Jaz pa bi na tem mestu dodala pomislek – ali se stvaritelji »resnih iger« ne zanašajo morda preveč na to »vsesplošno« željo po igranju. Sem namreč mnenja, da zna ta silna vnema pasti takoj, ko »igra« izgubi enega od pomembnih čarov – prostovoljnost.

Zato se mi zdi zelo na mestu stavek, ki ga dr. Klobučar (2012) omenja v članku Sodobne e-izobraževalne tehnologije, ko, sklicujoč se na Predlog odločbe Evropskega parlamenta in sveta o evropskem letu ustvarjalnosti in inovacij (2009), pravi takole:

»Organizacijska kultura, ki podpira odprtost in ustvarjalnost, je pomemben predpogoj za uspešno učenje in inovacije.« (Klobučar, 2012).
 

Od sodobnih tehnologij si vzamem le tisto in toliko, kot mi koristi in se jim sicer poskušam izogniti v velikem krogu. Zato brez slabe vesti napišem prispevek v svoj foto blog ali idejni preblisk na twitter in hkrati z največjim veseljem ugasnem v petek popoldan svoj pametni telefon. Kam pa pridem, če bi mi sistem na vsaki dve minuti javljal posodobitev te in one aplikacije, prejem elektronske pošte, objavo novega retwitta … Morda se bere čudno, glede na to, da sem obiskovala e-študij, a vse te nove tehnologije jemljem z veliko rezervo. Na to temo sem napisala tudi  prispevek, ki si ga lahko preberete na: http://zaspancki.si/index.php/foto-blog/469-kontrola-u-iber

 

Kako torej izbrati orodja, nove tehnologije?

Dokler mi služijo in jih nujno potrebujem, potem pač »požrem« negotovost in poskušam izkoristiti njihove prednosti oz. danosti kar najbolje. Pri študiju sem se tako prvič srečala z družabno programsko opremo wiki. Na prvo žogo zelo uporabno, a sem že prvič, ko mi je sistem zapisal, da prispevka ne morem urediti, ker ga ureja že nekdo drug iz mojega tima, zmajala z glavo. Potem je izvajalec izobraževanja ponudil OneDrive. Mnogo bolj simpatično in uporabno orodje, saj besedilo lahko urejajo vsi člani tima naenkrat. Vendar moramo, če želimo resnično multimedijsko komunikacijo, ob hkratnem logiranju v OneDrive, biti hkratno prisotni tudi v npr. Lyncu. Ta omogoča sinhrono avdio komunikacijo in posredovanje besedil med člani tima, kar je zelo dobrodošlo. Še bolj dobrodošlo – za namene študija, je tudi orodje Del.isio.us ali npr. Diigo. Spletne strani, ki so urejene tako, da prvih 10 sekund ne vem kaj narediti, sicer ponavadi preprosto zaprem, a tokrat (takrat) me je učni program prisilil (se še spomnite tiste o čaru prostovoljstva), da sem vztrajala in raziskovala. Najprej vzdih – A, to je vse kar zmore? – namreč nizanje virov, a sem kmalu ugotovila kako dobrodošlo orodje to pravzaprav je. Povsem enostavna ideja, pa vendar tako koristna. Če samo pomislim kako dolga je bila sprva moja vrstica s priljubljenimi linki v Google Chromu, ki sem jih zbirala za potrebe magistrske naloge … Da ne omenim, kako dobra je možnost, da človek vidi tudi linke gradiv, ki so jih našli kolegi. Ampak, roko na srce, tudi tu zna hitro priti do zasičenosti in nepreglednosti. Precej pomagajo tag-i. 
 

Sem se pa ob prebiranju študijskih gradiv spraševala o zanimivi kontradiktornosti. Namreč. Vseskozi sem brala o dveh vsebinah:

– Samostojno učenje (Bregar, 2010, str. 99), osebno učno okolje, personalizacija (Klobučar, 2012, str.2), učenčeve želje …

– Družabna programska oprema (Klobučar, 2012, str.3), diskusijski forumi (Bregar, 2010, str. 238), timsko delo, medsebojna interaktivnost …

Zasledujeta se torej dva cilja, ki sta si povsem nasprotna. Tehnologija omogoča oboje – kaj pa si želijo pedagogi in kaj si pravzaprav želijo učenci?  

 

Morda je odgovor v moji prej omenjeni odločitvi, da si vzamem le tisto in takrat, ko potrebujem. In ker sem človek, ki ga zanimajo tudi čisto druga področja, naj si dovolim še en pomislek, ki se mi je porodil ob stalnem ponavljanju prednosti dostopa »povsod in vedno«. Kolikokrat ste se že hudovali nad slabo internetno povezavo, ali pa je sploh ni bilo? Ali veste kaj povzroči sončev izbruh? Ali poznate t.i. Carringtonov dogodek, ki je leta 1859 zaradi največjega sončevega izbruha v zgodovini, uničil celoten telegrafski sitem ZDA (NG, 2011) Si predstavljate kaj bi to pomenilo danes! Za las smo se mu izognili leta 2012 (Delo, 2014).

 

Novejše tehnologije niso nujno boljše od tradicionalnih metod poučevanja … Izbira tehnologije naj bo v rokah učenca ne pa da je to posledica novosti (Bates v Divjak, 2014).

 

Vanja Tajnšek, mag.

 

VIR:

•  Bregar, L. Zagmajster, M. in Radovan, M. (2010). Osnove e-izobraževanja Andragoški center Slovenije, Ljubljana.
•  Delo (2014) 'Sončev izbruh za las zgrešil zemljo', Delo [on line], Dostopno na: http://www.delo.si/druzba/znanost/soncev-izbruh-za-las-zgresil-zemljo.html [dostop 7. aprila 2015].
• Divjak, S. (2014), E-izobraževanje, Elektronski vir, Dostopno na: http://www.slideserve.com/barr/e-izobra-evanje [dostop 7. aprila 2015].
• Klobučar, T. (2012) Sodobne e-izobraževalne tehnologije, 13 strani (študijsko gradivo).
• Lowett, R.A. (2011) 'What if the biggest solar storm hapened today?' National Geographic News [on line], dostopno na: http://news.nationalgeographic.com/news/2011/03/110302-solar-flares-sun-storms-earth-danger-carrington-event-science/ [dostop 7. aprila 2015].
• http://www.pomagalnik.com/slovar/gamification-igrifikacija/ [dostop 6. Aprila 2015 ]