Danes ga bodo žingali Švicarji. Ko sem bila mala sem imela neskončna rada 1. avgust. Zaljubljena sem bila v lampijone s svečkami s katerimi smo otroci hodili ponoči naokoli, ponavadi so povsod zastonj delili otrokom čokoladice – še sedaj se spomnim tistih čokoladnih palčk z lešniki, nugatom in mandeljni zavite v zelene, modre in rdeče, svetleče papirčke,  pa nora sem bila na pečene "servole", in ja, takrat so me začarali ognjemeti. Zanimivo je njihovo (neuradno) geslo: »Unus pro omnibus, omnes pro uno« (lat.) oziroma Eden za vse, vsi za enega. Znano? Nekaj več lahko preberete tule: http://zaspancki.si/index.php/foto-blog-2/87-vica#comment-35  

Ne vem, če je res, je pa vsaj dober občutek.

V okviru projekta Poletje v mestu, se v Celju dogaja strašno veliko zanimivih dogodkov. Pohvale organizatorjem. Spraviti pod streho za tri mesece dogodkov, praktično vsak dan, ni mačji kašelj. Vabljeni v Celje.  

En prav čuden oblak se je zadnjič pojavil na našem nebu.

Nimam ravno velikokrat možnost fotografirati na koncertu, tokrat pa sem bila v prvi borbeni liniji. Ob dejstvu norenja ljudi okrog mene, norenja na odru, teme, čakanja, da uradni fotograf naredi svoje in preganjanja organizatorjevega (totalno prestrašenega) fotografa iz kadra, so pravzaprav prav dobro ratale 😉