Prebliski

Ampak to še ni vse

Zagovornik leta 2013, po glavni obravnavi, sodnici reče: »Ali se morate posvetovati? Bil sem na večih sodiščih in takšne okrajne sodnice, s poudarkom okrajne sodnice, pa še nisem srečal.« in ona ga, vsa užaljena, poči z 993,16 evri kazni. (Pa kdo si izmišlja takšne cifre?!)

Ali je sodnica bila nepristranska pri izreku denarne kazni? Vsak kmet (naj mi kmetje ne zamerijo) bi izstrelil kot iz topa: »Ne!«

Ampak, ne, ne. Pri nas to ne gre tako hitro. Po treh letih tožarjenj je Ustavno sodišče, med drugim, v štiri strani dolgi razlagi v uradnem listu, podalo:

»Ugotavljanje, ali se je sodnik, ki je v takem primeru odločil o kaznovanju, dejansko počutil razžaljenega, kako se je na žalitev odzval in kako je obrazložil sklep o kaznovanju, ni potrebno. Dejstvo, da sodnik vrednostno ocenjuje izjave, ki se nanašajo nanj osebno, ter sankcionira njihovega avtorja, že samo zase poraja objektivno utemeljen dvom o nepristranskem sojenju. Videz nepristranskosti pa je v tem primeru še dodatno okrnjen zaradi dejstva, da sodnik sklep o kaznovanju po prvem odstavku 78. člena ZKP izda po uradni dolžnosti, kar pomeni, da v »svoji zadevi« ni le sodnik, temveč tudi tožilec.«

Ampak to še ni vse. Sledi famozni stavek »… in zadeva se vrne sodišču prve sto­pnje v novo odločanje.«

VIR: Za celotno štorijo glej UL RS, št. 65/2016

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen.